V kolumni preberite: 

Po šestojanuarski vstaji na washingtonskem Kapitolu so mnogi trepetali za usodo ameriške republike – ali pa se muzali ob njenem zatonu. Državljanska vez, nujna za vzdrževanje minimalnega demokratičnega konsenza, se je zdela usodno pretrgana. Amerika je bila razklana bolj kot kadarkoli od časov državljanske vojne. Štiri mesece pozneje so vsi dejavniki in tudi akterji, ki so privedli do razkola, še vedno tu. Rana je vse prej kot zaceljena. Ni pa se zagnojila. Mnogi so pričakovali, da bo skorajšnje izenačenje glasov v senatu in stanjšanje demokratske večine v predstavniškem domu služilo kot katalizator polarizacije: da bo sledil mrtvi tok, v katerem bodo strasti, ki so dosegle vrelišče na začetku januarja, okamnele in preprečevale kakršnokoli funkcionalno delovanje zveznih institucij, politično ozračje pa se bo razlilo v večno volilno kampanjo, ki bo kot hrčkovo kolesce ponavljalo vedno iste parole in zamere.