Ameriški zločini
Edino soglasje Muellerjeve preiskave onstran političnih delitev je, da se je Rusija vmešavala v ameriške volitve.
Odpri galerijo
Robert Mueller FOTO: Tom Brenner/Reuters
Ameriški demokrati se ne morejo pritožiti, da niso bili posvarjeni, ko so v upanju na dokaze proti republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu vsilili kongresno pričevanje posebnega preiskovalca Roberta Muellerja. Nekdanji direktor FBI je že na majski tiskovni konferenci opozoril, da je njegova dediščina več kot štiristostransko poročilo o ruskem vpletanju v ameriške volitve leta 2016, niti v dveh letih preiskave pa Trumpa niso obtožili sodelovanja z Rusijo ali oviranja preiskave. Morda je še huje, da se je 74-letni vietnamski veteran svojega poročila držal kot pijanec plota: bilo je skoraj mučno opazovati, kako so se mu zapletale besede in kako se ni spomnil niti, kateri predsednik – Ronald Reagan – ga je prvi imenoval za državnega tožilca.
Nič čudnega, če se je Trump demokratom zahvalil za pričanje, predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pa bo lažje odbijala napade skrajno levičarskih kolegov, ki so zahtevali frontalni spopad s Trumpom. Devetinsedemdesetletna demokratka iz Kalifornije ve, da jim Mueller ni podelil kadeče se pištole, ki bi republikanskega prvaka spravila iz Bele hiše ali celo v zapor.
Bo to pomagalo razstrupiti do dna zastrupljene odnose med ameriško levico in desnico? Ustanovni očetje ZDA si robustne razprave gotovo niso predstavljali kot obmetavanja z žaljivimi pridevniki. Republikanci in demokrati bi se morali vrniti k iskanju idej in kompromisov za napredovanje visoko razvite industrijske družbe. Ideološke ovire ne bi smele zamegliti dejstva, da republikanski predsednik z nižanjem davkov in regulacij, spodbujanjem poklicnega izobraževanja in podobnimi ukrepi politično gugalnico potiska na liberalno desnico, potem ko jo je njegov demokratski predhodnik Barack Obama proti podržavljenju naklonjeni levici.
Šarm liberalnih demokracij, ki spoštujejo pravno državo, bi moral biti prav iskanje novega ravnotežja med levim in desnim v spremenjenih gospodarskih in družbenih pogojih, to pa tudi pomeni, da sem ter tja pride na oblast nekdo, ki ga ne maraš. Dokler se Trump samo norčuje o svojem obstanku v Beli hiši po ustavnih omejitvah, je predvsem nekdo, ki ga je treba premagati na volitvah. Demokrati se morajo vprašati, ali jim bodo pri tem pomagali skrajno levi kolegi ali pa bi bilo bolje po Trumpu udariti iz leve sredine.
To je pomembno tudi zaradi vse večje ogroženosti liberalnih in pravnih demokracij v svetu. Prepiri o volitvah leta 2016 se bodo nadaljevali, saj že poteka preiskava o vlogi demokratske kampanje pri blatenju republikanske, pozabljeno pa ne bo niti to, da Mueller Trumpa izrecno ni oprostil obtožb. Edino soglasje njegove preiskave onstran političnih delitev pa vendarle je, da se je Rusija vmešavala v ameriške volitve. Za posebnega preiskovalca je to celo najresnejši izziv njihovi demokraciji, kar jih je videl v svoji dolgi karieri.
Nič čudnega, če se je Trump demokratom zahvalil za pričanje, predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pa bo lažje odbijala napade skrajno levičarskih kolegov, ki so zahtevali frontalni spopad s Trumpom. Devetinsedemdesetletna demokratka iz Kalifornije ve, da jim Mueller ni podelil kadeče se pištole, ki bi republikanskega prvaka spravila iz Bele hiše ali celo v zapor.
Bo to pomagalo razstrupiti do dna zastrupljene odnose med ameriško levico in desnico? Ustanovni očetje ZDA si robustne razprave gotovo niso predstavljali kot obmetavanja z žaljivimi pridevniki. Republikanci in demokrati bi se morali vrniti k iskanju idej in kompromisov za napredovanje visoko razvite industrijske družbe. Ideološke ovire ne bi smele zamegliti dejstva, da republikanski predsednik z nižanjem davkov in regulacij, spodbujanjem poklicnega izobraževanja in podobnimi ukrepi politično gugalnico potiska na liberalno desnico, potem ko jo je njegov demokratski predhodnik Barack Obama proti podržavljenju naklonjeni levici.
Šarm liberalnih demokracij, ki spoštujejo pravno državo, bi moral biti prav iskanje novega ravnotežja med levim in desnim v spremenjenih gospodarskih in družbenih pogojih, to pa tudi pomeni, da sem ter tja pride na oblast nekdo, ki ga ne maraš. Dokler se Trump samo norčuje o svojem obstanku v Beli hiši po ustavnih omejitvah, je predvsem nekdo, ki ga je treba premagati na volitvah. Demokrati se morajo vprašati, ali jim bodo pri tem pomagali skrajno levi kolegi ali pa bi bilo bolje po Trumpu udariti iz leve sredine.
To je pomembno tudi zaradi vse večje ogroženosti liberalnih in pravnih demokracij v svetu. Prepiri o volitvah leta 2016 se bodo nadaljevali, saj že poteka preiskava o vlogi demokratske kampanje pri blatenju republikanske, pozabljeno pa ne bo niti to, da Mueller Trumpa izrecno ni oprostil obtožb. Edino soglasje njegove preiskave onstran političnih delitev pa vendarle je, da se je Rusija vmešavala v ameriške volitve. Za posebnega preiskovalca je to celo najresnejši izziv njihovi demokraciji, kar jih je videl v svoji dolgi karieri.
