V nadaljevanju preberite:

Dolgo smo živeli v prepričanju, da je sodobna družba storitvena in malo proizvodna, kmetijstvo je pa predmoderna dejavnost, s katero naj se ukvarja kdo drug, saj imamo tako velike dobičke, da lahko to plačamo ob zamahu z levo roko. Ali pa tudi kmetijstvo naredimo industrijsko, z vsemi pesticidi in gnojili ter monokulturami. Pa rastemo in rastemo na planetu, ki ne raste, nasprotno, porabljamo več, kot lahko nudi, in si krčimo možnosti preživetja.

Letošnji dan ekološkega dolga, ki je na 28. julij, je za vsaj majhno streznitev prišel ob pravem času. Vsa Evropa, največja uvoznica vode in materialov in posredna povzročiteljica emisij, se bori s sušo. Proizvodnja hrane je ogrožena, iz zgodovine pa vemo, da so tako rekoč vsi večji imperiji propadli zato, ker niso zmogli zagotavljati hrane za vse. Druge možnosti so naravne katastrofe, ki so jih nekoč razumeli kot božjo kazen, ali pa vojne.