Je kaj trden most?
Od tega, kar po novem Trump povzroča zavezništvu, imajo korist predvsem tretji igralci.
Odpri galerijo
Trump in Nato KARIKATURA: Marko Kočevar
Globokih nesoglasij med Evropo in ZDA je v času Donalda Trumpa vse več: podnebna politika, jedrski sporazum z Iranom, trgovina ... Prava vez povojnega zavezništva je Nato, trden čezatlantski most. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg kot eno od svojih nalog razume zmanjševanje vpliva drugih nesoglasij na obrambo.
Predvsem za Evropo, ki na številnih področjih nima (dovolj) razvitih zmogljivosti, so ZDA nepogrešljiv partner. Kako hitro lahko postane okolje nestabilno, je pokazalo rusko ravnanje z aneksijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine. Nato se je moral vrniti k temeljem – odvračanju in obrambi zavezniškega ozemlja. K temu sodi, denimo, prva večja napotitev enot na Baltik.
V evropskih glavnih mestih posebno skrb, kako prepričljivo odgovoriti na Trumpovo logiko, da se stara celina okorišča pod obrambnim dežnikom, ki ga drago plačuje Washington. Vsekakor je učinkovit Nato v korist obeh strani in brez njega bi bila ameriška moč manjša. Od tega, kar po novem Trump povzroča zavezništvu, imajo korist predvsem tretji igralci.
Tudi njegove igrice, skoraj manipulacije s podatki (ne samo glede izdatkov za obrambo), kažejo, da je bolj kot neravnotežja vzel na muho celoten multilateralni red, kakršen se je pod ameriškim vodstvom izoblikoval po letu 1945. To je tisto tveganje, ki je za Evropo, že tako destabilizirano navznoter in navzven, še posebno nevarno in jo dela ranljivo.
Cilj, dva odstotka BDP za obrambo, je res težko logično upravičevati, saj številka ne pove veliko o kakovosti in smotrnosti naložb. Toda Natov peti člen, jamstvo skupne obrambe, ima svojo ceno za delitev bremen. Številne evropske države, tudi Slovenija, bodo morale pokazati politično voljo, da nameravajo v obrambi začeti delovati resneje. Četudi bo okvir na koncu postal bolj evropski.
Predvsem za Evropo, ki na številnih področjih nima (dovolj) razvitih zmogljivosti, so ZDA nepogrešljiv partner. Kako hitro lahko postane okolje nestabilno, je pokazalo rusko ravnanje z aneksijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine. Nato se je moral vrniti k temeljem – odvračanju in obrambi zavezniškega ozemlja. K temu sodi, denimo, prva večja napotitev enot na Baltik.
V evropskih glavnih mestih posebno skrb, kako prepričljivo odgovoriti na Trumpovo logiko, da se stara celina okorišča pod obrambnim dežnikom, ki ga drago plačuje Washington. Vsekakor je učinkovit Nato v korist obeh strani in brez njega bi bila ameriška moč manjša. Od tega, kar po novem Trump povzroča zavezništvu, imajo korist predvsem tretji igralci.
Tudi njegove igrice, skoraj manipulacije s podatki (ne samo glede izdatkov za obrambo), kažejo, da je bolj kot neravnotežja vzel na muho celoten multilateralni red, kakršen se je pod ameriškim vodstvom izoblikoval po letu 1945. To je tisto tveganje, ki je za Evropo, že tako destabilizirano navznoter in navzven, še posebno nevarno in jo dela ranljivo.
Cilj, dva odstotka BDP za obrambo, je res težko logično upravičevati, saj številka ne pove veliko o kakovosti in smotrnosti naložb. Toda Natov peti člen, jamstvo skupne obrambe, ima svojo ceno za delitev bremen. Številne evropske države, tudi Slovenija, bodo morale pokazati politično voljo, da nameravajo v obrambi začeti delovati resneje. Četudi bo okvir na koncu postal bolj evropski.
