Nas čaka nočna mora?

Če ste med Slovenci, ki imajo v lasti nepremičnino, se vam lahko smeji. V zadnjem lanskem četrtletju so v letni primerjavi cene stanovanjskih nepremičnin pri nas poskočile za 18,2 odstotka, kar je največ v Evropi. Dodatni vzrok za zadovoljstvo je – če ste delničarji iz časa privatizacije ali ste denar vložili v vrednostne papirje –, da znaša povprečni dividendni donos v delniških družbah na ljubljanski borzi debelih sedem odstotkov.

Vse to pomeni, da se premoženje Slovencev krepi, kar je dobro. V interesu države je, da so ljudje premožni in da skrbijo sami zase ter za svoje družine. Bodimo pošteni in povejmo, da od premožnega davčnega zavezanca država dobi več kot od nekoga, ki je manj premožen.

Tu pa nastane manjša težava. Republika Slovenija oziroma sedanja vlada posebnega posluha za varčevanje državljanov v obliki vrednostnih papirjev nima (denimo za starost). Po našem štetju je bila davčna zakonodaja oziroma del, ki ureja obdavčitev dobičkov in dividend spremenjen sedemkrat, še večkrat pa so spremembe napovedovali. V takšnih okoliščinah seveda motivacije za varčevanje v delnicah, denimo Krke, Petrola ali Telekoma ni, ljudje denar raje vložijo v nakup dodatnega stanovanja.

Posledica je, da je zaradi kombinacije različnih dejavnikov, denimo razmaha kratkoročnega oddajanja, pomanjkanja primernih (kombinacija cene in lokacije) stanovanj in še česa, trg nepremičnin znorel. Ali smo se iz preteklih lekcij, ko so bančne bilance zgnile tudi zaradi pretiranih gradenj celih sosesk, ki niso bile prodane, kaj naučili, bomo še videli. Po moji oceni bi bila zato streznitev in delna ohladitev na trgu nepremičnin dobrodošla. Če je ne bo, tvegamo, da se bomo spet znašli v nočni mori, ki bo spominjala na tisto iz obdobja od leta 2009 do leta 2013.