Poplave premaknile tudi reforme

Sindikati opozarjajo, da bodo morali vsi deli družbe enakopravno prispevati za isti cilj.
Fotografija: Ocene o višini škode, ki so jo povzročile poplave, se gibljejo med tremi in petimi milijardami evrov. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Ocene o višini škode, ki so jo povzročile poplave, se gibljejo med tremi in petimi milijardami evrov. FOTO: Črt Piksi

Na začetku septembra naj bi bili počasi znani natančnejši podatki o tem, kakšno škodo so povzročile katastrofalne poplave. V javnosti kroži več ocen, najpogosteje se te gibljejo med tremi in petimi milijardami evrov. V vsakem primeru pa je govor o desetmestnih številkah. Tudi z vsemi nepovratnimi sredstvi, s katerimi bi EU utegnila državi pomagati, bo zalogaj zanjo ogromen. Obnova porušenih domov in tudi cest ter vsega drugega, kar je nekoč bilo, a po 4. avgustu ni več, bo dolgotrajna in zelo draga.

Seznam javnofinančnih prioritet je tako danes povsem drugačen, kot je bil še pred tremi tedni, naravna katastrofa bo posegla tudi v vse reforme, ki jih je napovedovala vlada, ter časovnice, ki jih je pripravljala zanje. Na kakšen način in kako ostro, se bo najbrž sproti kazalo. Prva med njimi, pri kateri načrtujejo enoletni zamik izvajanja, je prenova plačnega sistema v javnem sektorju. Pogajalski strani sicer nikoli nista navajali natančnih zneskov, koliko več bo treba vložiti v sistem, da bi odpravili nesorazmerja med plačami in da bi vzpostavili razmeroma vzdržno novo strukturo, v katero bi privolili tudi sindikati, neuradno je bil govor tudi o več sto milijonih. Najbrž ni presenečenje, da se zdaj ti milijoni ne bodo iskali za izplačilo večjih osebnih dohodkov, ampak za sanacijo, novi plačni sistem pa bo postopno predvidoma zaživel eno leto pozneje, kot je bilo prvotno predvideno.

Tokrat ni prvič, da se v krizi računa na to, da del bremena nosi tudi javni sektor. Ob finančni krizi pred dobrim desetletjem je takratna oblast z zloglasnim Zujfom precej bolj posegla v položaj uslužbencev, pri funkcionarjih pa je, na primer, del varčevalnih ukrepov odpravila šele lani. Zato je razumljivejša skepsa sindikalistov, ki opozarjajo, da bodo morali tudi drugi deli družbe enakopravno prispevati za isti cilj, ne pa da se vzame tam, kjer je najlažje. Med možnimi viri za obnovo izpostavljajo, na primer, obdavčitev bančnih dobičkov.

Manj znano pa je, kako se bodo prilagodile druge reforme, ki so bile do pred kratkim v ospredju in ne bodo zaživele brez znatnih finančnih vložkov, kot so zdravstvena in pokojninska reforma ter ureditev dolgotrajne oskrbe.

Preberite še: