Rokodelski populist, ki se lahko zavihti na vrh

Marjan Šarec je po lanskoletnih predsedniških volitvah, na katerih je uspešno neuspel, bolj ali manj poniknil in čakal svoj trenutek. Ker je v kampanji dovolj dobro nastopil, mu doslej ni bilo treba tako rekoč ničesar storiti, da je s svojo malo lokalno strančico zasedel prvo mesto v raziskavah javnega mnenja. Čeprav se je Šarec v predsedniški kampanji dovolj razgalil, se je okoli njega ustvarilo dovolj misterioznosti, da je ostal globoko zapisan v podzavesti velikega dela slovenske javnosti, da ga je prepoznala kot politika, ki bi lahko v prihodnje še imel pomembno vlogo.

Na dan, ko je predsednik republike Borut Pahor razpustil državni zbor in razpisal volitve, pa je Šarec opustil strategijo nenastopanja in javnosti predstavil program liste in ministrsko ekipo, s katero želi prepričati slovensko javnost, da je sposoben voditi prihodnjo vlado.

Fenomen Marjana Šarca v slovenski politiki so poskušali razvozlati številni analitiki in marsikdo se je dovolj dobro približal resnici. In kdor je pozorno prisluhnil njegovemu nastopu na kongresu stranke, ali bolje rečeno zboru liste stranke, mu je hitro postalo jasno, s kakšnim politikom imamo opraviti. Da je Slovenija fantastična država, ne dokazuje le njena izrazita gospodarska rast, ampak predvsem dejstvo, da utegne na prihodnjih parlamentarnih volitvah zmagati stranka, ki ima zgolj 314 članov in ki najpomembnejši dogodek za neko stranko, kar je običajno kongres, poimenuje zbor liste. A treba je priznati, da Marjan Šarec ni blefiral in poskušal pred javnostjo ustvarjati kulise resne, dobro organizirane stranke, ampak so se predstavili takšni, kot so – lista občanov, ki se je pred štirimi leti organizirala na lokalni ravni, zdaj pa dviguje pogled proti nacionalni ravni.

In v tem bi se lahko skrivalo bistvo uspeha Marjana Šarca. Čeprav je po izobrazbi igralec, s svojimi nastopi vzbuja vtis, da v vlogi, v kateri zdaj nastopa, v županski in vlogi politika, nastopa iskreno in brez igre. Dobra ilustracija tega so njegove sobotne besede, ko je na govorniškem odru dejal, da želi ves čas gledati ljudem v oči pred, med in po kampanji, pa tudi po štirih letih. Češ, morda mi ne verjamete, ker sem politik, a verjemite mi, da če vas bom razočaral, si vas čez štiri leta ne bom upal več pogledati v oči. In to bo največja kazen, ki ga lahko doleti. Marjan Šarec torej igra na karto poštenjaka in moralnega človeka z vestjo.

Druga sestavina, ki bi lahko odigrala pomembno vlogo pri morebitnem uspehu Marjana Šarca, je popolna odsotnost ideologije. Kljub pozornemu poslušanju njegovega govora ni bilo mogoče ugotoviti, kakšne barve zastopa – je morda bolj levo, se pravi socialistično obarvan, morda bolj desno oziroma konservativno republikanski ali sredinsko liberalen. V govoru smo veliko slišali o politikah in tako rekoč nič o politiki. Šarec se zdi brezbarven, čeprav ne bi mogli reči, da nima stališč in pogledov na aktualne družbene težave in izzive. Nekateri bi to označili kot pomanjkljivost, a pravzaprav predstavlja Šarčevo prednost v primerjavi s konkurenčnimi politiki in strankami, ki se uvrščajo ali bolj na levo ali bolj na desno. Zadnja raziskava javnosti, ki je merila stopnjo zadovoljstva in sreče med Slovenci in Slovenkami, je namreč tudi potrdila, da v Sloveniji še vedno z nezaupanjem gledamo na politiko. Politika je med vsemi družbenimi področji najmanj cenjena in čislana. In v takšnih pogojih, ko ljudje na politiko gledajo zviška in z zaničevanjem, obstoječe stranke pa so bolj ali manj popredalčkane v ideološke tabore, se Šarec s svojo neideološko listo postavlja nad to in glasove nabira iz vseh volilnih bazenov. Zato ima v tem trenutku, kar potrjujejo tudi raziskave javnega mnenja, največji potencial rasti.

Marjan Šarec ima še tretjo dimenzijo politične podobe, zaradi katere mu za zdaj uspeva med potencialnimi volivci. Je sicer nov obraz v politiki, a vsekakor ni nov politik v politiki, saj je že vrsto let župan manjšega slovenskega mesta, kjer je bolj ali manj uspešno skrbel, da imajo občani urejene komunalne storitve, da so občinske ceste brez lukenj, pločniki zgledno urejeni in krožišča okrašena z lokalnimi znamenitostmi. Šarec je župan, ki podobno kot ljubljanski župan Zoran Janković ustvarja vtis, da je učinkovit. Da zadeve, ki se jih loti, izpelje do konca. Logika v tem primeru, tako kot pri Jankoviću, je preprosta – ni problema, jaz sem tu, da vaše težave odpravim. In ne pozabimo, Marjan Šarec je bil na začetku svoje politične kariere član Pozitivne Slovenije. Učil se je pri županu najlepšega mesta na svetu.

Marjan Šarec ima še četrto pomembno dimenzijo, ki mu bo v prihodnjih tednih do volitev še dobro koristila. Je namreč politik, ki zna koketirati s populizmom. Sobotni govor zbora svoje stranke je namreč začel z ugotovitvijo, da je država po dvajsetih letih vladavine starih strank v popolnem neredu in povsem na kolenih. Morda je iz Kamnika tako videti Slovenijo, a za takšno oceno morebitnega mandatarja prihodnje vlade, če smo realni, ni nobene podlage. Seveda ni mogoče zanikati, da ima Slovenija težave, a da bi bila v popolnem neredu in povsem na kolenih?!

Da Šarec tako govori, obstajajo dovolj dobri razlogi. Ker če je neka stvar v popolnem kaosu in na kolenih, potem mora obstajati tudi mojster, ki bi to znal popraviti. In tega je sposoben, seveda, le on, Marjan Šarec, uspešni župan Kamnika. Na tej točki sledimo rokodelski logiki oziroma preprostemu populizmu, ki se je v zgodovini večkrat izkazal za učinkovitega. In če iščemo pravo definicijo Šarčeve politične DNK, bi mu bil najbližji opis – rokodelski populizem.

Na začetku prejšnjega tedna smo v Delu objavili raziskavo javnega mnenja, v katerem smo ugotavljali, da ima Lista Marjana Šarca največjo podporo, a da je ta na majavih nogah. Po objavi ankete so v javnost začele curljati dozirane informacije o Šarčevi kandidatni listi, kar je stopnjevalo napetost do sobotnega zbora LMŠ. To nam posredno razkriva še peto dimenzijo fenomena Marjana Šarca. Čeprav vzbuja vtis lokalnega in morda na nacionalni ravni neizkušenega politika, odziv, ki smo ga spremljali, potrjuje, da v ozadju vendarle obstaja ekipa ljudi, ki natančno spremljajo potek dogodkov in se z učinkovitimi potezami odzivajo. Kar priča o tem, da Marjan Šarec nikakor ni naivnež v slovenski politiki ali da bi se v njej znašel slučajno. In ko ga v teh dneh konkurenti napadajo z očitki, da nima programa ali primerne ekipe, potegne Šarec iz rokava preprost odgovor – imeli ste svojo priložnost in pri tem ste zamočili. Zato zdaj prihaja njegov čas, pravi. Ali bo na vrsti Šarec – da naredi kaj ali pa zamoči –, izvemo kmalu.