Svetovna finančna metla v novih rokah

Kar bo štelo pri novi direktorici IMF Georgievi, bo predvsem preventiva in učinkovito ukrepanje ob pretresih, ki bodo prej ali slej sledili.
Fotografija: Kristalina Georgieva, nova direktorica IMF (desno) in njena predhodnica Christine Lagarde, ki bo novembra prevzela vodenje Evropske centralne banke. Foto Reuters
Odpri galerijo
Kristalina Georgieva, nova direktorica IMF (desno) in njena predhodnica Christine Lagarde, ki bo novembra prevzela vodenje Evropske centralne banke. Foto Reuters

S sredinim imenovanjem bolgarske ekonomistke Kristaline Georgieve na mesto direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je letos še tretja pomembna mednarodna institucija dobila žensko vodstvo – še prej sta bili na čelo evropske komisije in Evropske centralne banke imenovani Nemka Ursula von der Leyen in Francozinja Christine Lagarde.

Zanimivo naključje: prav te tri institucije so še pred sedmimi leti sestavljale zloglasno trojko, ki je bolj ali manj uspešno in usklajeno reševala dolžniško krizo v evrskem območju. Vsaj pri nas smo se ji na srečo izognili, čeprav je že močno trkala na naša vrata.

Imenovanje Georgieve, ki bo na položaju nasledila političarko Lagardovo, je prelomno in medijsko izpostavljeno tudi zato, ker eno najvplivnejših funkcij v svetovni ekonomiji 1. oktobra prevzema ženska iz ne posebno razvite postkomunistične vzhodnoevropske države. To je pomemben simboličen premik v utečenem sistemu kadrovanja v Svetovno banko in IMF, kjer že dobrih 70 let velja nenapisano pravilo, da banko vodi Američan oziroma ameriški državljan – direktorsko mesto v IMF pa pripada Evropejcu, a vedno z razvitega zahoda naše celine.

Sicer pa je institucija s sedežem v Washingtonu še posebno pred prihodom Christine Lagarde dolga leta »slovela« kot svetovni finančni policaj, interventni gasilec finančnih kriz in utemeljitelj trde, nesocialne politike washingtonskega konsenza, a je pozneje, pri reševanju grške krize, pokazala veliko več razumevanja za odpis grških dolgov od drugih dveh delov trojke.

Georgieva ima za sabo zavidljivo uradniško kariero: na prvi fotelj v IMF se seli s položaja številka dva v Svetovni banki, pred tem je bila tudi dvakratna evropska komisarka. Zanimivo bo opazovati, kako bo, znana po dovzetnosti za okoljske teme in vprašanja družbene neenakosti, resetirala vlogo IMF v hitro spreminjajočem se svetu novih tveganj in negotovosti.

Še posebno ker krmilo IMF prevzema v kritičnem času, ko se svetovna ekonomija hitro ohlaja, geopolitične napetosti povzročajo vse več glavobola, svetovni dolg pa je na zgodovinsko najvišjih ravneh, kar državam in dolžnikom precej zmanjšuje manevrski prostor za ukrepanje v prihodnji krizi.

Po drugi strani se razkrajajo multilateralizem in drugi temelji povojne svetovne ureditve, na katerih sta bila leta 1944 v ameriškem Bretton Woodsu zasnovana IMF in Svetovna banka. Na hudi preizkušnji so zaradi protekcionizma in groženj s trgovinsko vojno, ki vejejo iz Bele hiše. Georgievi bodo tako pri odnosih z muhasto prvo svetovno velesilo prišle prav tudi diplomatske spretnosti, ki jih je dokazala v zadnjih letih, ko je od Trumpove administracije presenetljivo uspešno izposlovala podporo za dokapitalizacijo Svetovne banke.

A kar bo pri novi direktorici štelo, bo predvsem krizna preventiva in učinkovito ukrepanje ob novih finančnih pretresih, ki se bodo prej ali slej gotovo zgodile. Tega se očitno zaveda tudi sama. »Opozorilne lučke svetijo in pripravljeni moramo biti na preizkušnje,« je napovedala takoj po imenovanju.