Tako umazane igre še ni bilo
V času Arharjevega vodenja Banke Slovenije je ta v javnosti imela ugled, zdaj je drugače. Krivo je vodstvo institucije.
Odpri galerijo
V Banki Slovenije se zavedajo, da se bodo morali potruditi za povrnitev ugleda institucije. Foto: Jože Suhadolnik
Če kaj, lahko ob iskanju novega guvernerja Banke Slovenije z gotovostjo zapišemo, da tako umazane igre in kuhinje v ozadju, vse od leta 1991, ko je bil imenovan prvi slovenski guverner France Arhar, še ni bilo. Prepletajo se povsem osebni interesi kandidatov in interesi različnih omrežij moči. Vse pa se je izrazilo v dejstvu, da se parlamentarne stranke in tudi stranke Šarčeve koalicije niso sposobne poenotiti glede najprimernejšega kandidata za vrh regulatorja slovenskega bančnega trga. Kuhinja ob tem kadrovanju je sproducirala tudi veliko anonimk.
Vsebina nekaterih se zdi vredna presoje, nekatere pa so naravnost bizarne in bolj škodijo tistemu, ki jih je napisal. Ena takšnih je, na primer, pismo »zaskrbljenih zaposlenih v Banki Slovenije«, ki je romalo na naslove parlamentarnih strank. V tej prozorni pisariji je mogoče prebrati, da so zaposleni zaskrbljeni, ker mediji objavljajo zaupne podatke njihove ustanove oziroma podatke o tem, s kom vse je na račun službene kartice jedel viceguverner Primož Dolenc. Če so kosila sedanjega vršilca dolžnosti guvernerja vrhunec skrbi zaposlenih Banke Slovenije, bi bilo po drugi strani lahko strah komitente slovenskih bank, saj tistih, ki naj bi skrbeli za varnost njihovih prihrankov, ne skrbijo relevantna vprašanja. Eno takšnih je, zakaj je Banka Slovenije odpovedala tako v primeru pranja skoraj milijarde iranskih dolarjev prek NLB kot pranja denarja italijanske mafije prek Nove KBM. Dve notranji reviziji, ki sta presojali njeno ravnanje, sta namreč ugotovili, da so se v postopkih Banke Slovenije pojavile stvari, ki si jih institucija ne bi smela privoščiti.
V času Arharjevega vodenja je Banka Slovenije v javnosti uživala spoštovanje in nedvomno imela ugled, zdaj se je to spremenilo. Krivo je vodstvo hiše. Nujen je zato tehten premislek, koga postaviti na čelo regulatorja bančnega trga. Prvi premislek je opravil predsednik države, ali je bil zadovoljiv, bodo presodili poslanci v prvi polovici oktobra, ko bo na vrsti glasovanje.
Banka Slovenije je že pet mesecev brez guvernerja. Kaj to pomeni? Pravzaprav nič posebnega in nobena katastrofa ne bo, če Slovenija oktobra ne bo dobila petega guvernerja. Vršilec dolžnosti ima namreč polna pooblastila za delovanje v Sloveniji, v svetu guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) pa resda ne more glasovati, saj je imenovanje vanj ad personam. A ker je glasovanje zelo redko, večinoma v svetu guvernerjev ECB izmenjujejo izkušnje in mnenja, dejstvo, da v njem nimamo opolnomočenega predstavnika, ne igra bistvene vloge.
Za državljane, uporabnike storitev bank, ki jih Banka Slovenije nadzoruje, pa je pomembno predvsem dvoje: da v bančništvu kratko- in tudi srednjeročno ni mogoče pričakovati večjih tveganj ter da zvišanja obrestnih mer do konca prihodnjega poletja ni pričakovati. Prerivanja okoli guvernerskega fotelja se tako zdijo drugotnega pomena.
Vsebina nekaterih se zdi vredna presoje, nekatere pa so naravnost bizarne in bolj škodijo tistemu, ki jih je napisal. Ena takšnih je, na primer, pismo »zaskrbljenih zaposlenih v Banki Slovenije«, ki je romalo na naslove parlamentarnih strank. V tej prozorni pisariji je mogoče prebrati, da so zaposleni zaskrbljeni, ker mediji objavljajo zaupne podatke njihove ustanove oziroma podatke o tem, s kom vse je na račun službene kartice jedel viceguverner Primož Dolenc. Če so kosila sedanjega vršilca dolžnosti guvernerja vrhunec skrbi zaposlenih Banke Slovenije, bi bilo po drugi strani lahko strah komitente slovenskih bank, saj tistih, ki naj bi skrbeli za varnost njihovih prihrankov, ne skrbijo relevantna vprašanja. Eno takšnih je, zakaj je Banka Slovenije odpovedala tako v primeru pranja skoraj milijarde iranskih dolarjev prek NLB kot pranja denarja italijanske mafije prek Nove KBM. Dve notranji reviziji, ki sta presojali njeno ravnanje, sta namreč ugotovili, da so se v postopkih Banke Slovenije pojavile stvari, ki si jih institucija ne bi smela privoščiti.
V času Arharjevega vodenja je Banka Slovenije v javnosti uživala spoštovanje in nedvomno imela ugled, zdaj se je to spremenilo. Krivo je vodstvo hiše. Nujen je zato tehten premislek, koga postaviti na čelo regulatorja bančnega trga. Prvi premislek je opravil predsednik države, ali je bil zadovoljiv, bodo presodili poslanci v prvi polovici oktobra, ko bo na vrsti glasovanje.
Banka Slovenije je že pet mesecev brez guvernerja. Kaj to pomeni? Pravzaprav nič posebnega in nobena katastrofa ne bo, če Slovenija oktobra ne bo dobila petega guvernerja. Vršilec dolžnosti ima namreč polna pooblastila za delovanje v Sloveniji, v svetu guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) pa resda ne more glasovati, saj je imenovanje vanj ad personam. A ker je glasovanje zelo redko, večinoma v svetu guvernerjev ECB izmenjujejo izkušnje in mnenja, dejstvo, da v njem nimamo opolnomočenega predstavnika, ne igra bistvene vloge.
Za državljane, uporabnike storitev bank, ki jih Banka Slovenije nadzoruje, pa je pomembno predvsem dvoje: da v bančništvu kratko- in tudi srednjeročno ni mogoče pričakovati večjih tveganj ter da zvišanja obrestnih mer do konca prihodnjega poletja ni pričakovati. Prerivanja okoli guvernerskega fotelja se tako zdijo drugotnega pomena.
