V nadaljevaju preberite:

Ko ti najbližji za 50. rojstni dan z nasmeškom na obrazu podarijo vsaj štiri ure čistega trpljenja, je bržkone čas, da se vprašaš, kdaj so družinski odnosi zavili na takšna stranpota. Ali pa si raje tiho, sedeš na letalo, kmalu za tem še na kolo ter poskušaš osvojiti najvišjo cesto v Evropi.

Veselje se je mešalo z zgroženostjo, ko sem konec marca ob srečanju z abrahamom v roke dobil list papirja, na katerem je pisalo, da moram 26. junija iz Zagreba poleteti v Malago, se nastaniti v Granadi in se nato povzpeti na Pico Veleta.

Veliko vas najbrž še ni slišalo za ta hrib, jaz pa sem o njem že lep čas poslušal v pogovorih s prijateljem Rudijem, ki je kolesarski hobi podkrepil z zanj sveto knjigo Največji kolesarski vzponi v Evropi. Njegov cilj je prekolesariti vseh 50 in k vsakemu prilepiti nalepko, ki potrjuje njegov podvig.