Boscarolova vizija bivanja
Podjetnik Ivo Boscarol ima kajpak pravico investirati svoj denar, kamor hoče, in če si je za svoj novi izziv izbral gradnjo stanovanj, ga pri tem nič ne ovira, razen seveda pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
Zakaj je to potrebno poudarjati ob »vizionarskem« načrtu dosedanjega proizvajalca ultralahkih letal in dronov z oborožitvijo, ki se je po prodaji podjetja spustil na trdna tla, nabavil zemljišče na obrobju Ljubljane in se namenil zgraditi okrog sto metrov visoke stolpnice, skupaj 990 stanovanj, katerih (konkurenčna?) prednost naj bi bile namesto kuhinj pogrevalnice? Kajti ljudje prihodnosti naj ne bi imeli niti časa niti volje kuhati, zato jim bodi dovolj mikrovalovka za pogret, kar bodo dali v usta.
Njihov čas v službi kapitala bo preveč dragocen, da bi jim ga načrtovalci prihodnosti namenjali za sekljanje, kuhanje, praženje, blanširanje in peko v kuhinjah, kakršne poznamo danes. Če to, že kar hrematistično, družbeno inženirstvo, ko človek ni več Micka ali Janez, temveč produkcijska enota, ki jo je treba čim bolj ožeti, ovijemo v celofan, se celo zdi, da je ustanovitelj Pipistrela pogruntal urbanistično zlato kokoš, kajti stanovalci naj bi imeli tudi vse pri roki, od telovadnic do trgovin, tako rekoč v copatih se bodo lahko podajali v radiusu približno 15-minutnega mesta po svojih opravkih. Mogoče pa je tudi, da gre za strel v prazno.
Človek, ki izgubi stik z naravo, hitro postane žrtev različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Rak, srčno-žilne bolezni, diabetes in KOPB (kronična obstrukcija pljuč) so najbolj pogoste in vse po vrsti v največji meri odvisne od življenjskega sloga. To je epidemija ogromnega obsega, ki prinaša enormno individualno in družbeno breme. Samo diabetikov je v svetu že pol milijarde, v Sloveniji okrog 200.000 in zdrava prehrana je za te bolnike terapevtskega pomena. Svetujemo jim čim več zelenjave, sadje, kaše, vse kajpak sveže pripravljeno, in sprašujem se, kako bo rezidentom jutrišnjih termitnjakov uspevalo vse to.
Zdravje prebivalcev je povezano s kakovostjo bivanja in kakovostjo bivalnega okolja. Narava ima dokazano pozitiven učinek na počutje in zdravje ljudi in tega ni mogoče nadomestiti. Ljudje z denarjem in vizijo naj se spomnijo, da smo narod vrtičkarjev, ki mu lastne gredice pomenijo samooskrbnost, kuhinja pa že rodove nazaj srce doma. Predstavljajo naj si Slovenijo kot deželo rodovnih posestev, ki že vznikajo v Halozah, na Štajerskem in Krasu, kjer skrbniki ali lastniki na enem hektaru pridelajo vse, kar potrebujejo, imajo pa ob vrtu, delu gozda, sadovnjaku in ribniku tudi čebelnjak.
Gre za to, kaj bomo pustili rodovom za seboj, in pri tem si zagotovo želimo vrednot, ki omogočajo človeka vredno življenje. Prav nam bo prišlo, če bomo znali ločevati med vse bolj naraščajočim hrematizmom, izrojeno ekonomijo, ki temelji na bogatenju posameznikov, in družbeno odgovornostjo, ki je v temelju prave ekonomije.
