Našim demokratom je treba povedati: ubogati se je treba naučiti!

Običajno beremo o Kitajski bolj ali manj »uradna« stališča, gledano pač z zahodnimi očmi; Mojca Pišek pa je v kolumni malce pobliže pogledala kitajski standard in kvaliteto življenja. Ugotovila je, da je tam življenje – presenetljivo – na kratko rečeno, boljše. Moram reči, da pogrešam več tovrstnih prispevkov, ki pomenijo bolj širok pogled na ta naš edini in raznoliki svet. Če že zaradi drugega ne, pa kot zanimivost.

Prva mi pride na misel kritična oznaka za to državo, da je diktatura. Kolikor razumem, bi se strinjal, da je tako: Komunistična partija, edina stranka, ima vso oblast. To nam a priori vzbuja odpor, imamo pač demokracijo. Kritičen pogled na ta naš sistem nam kaže, da je poln napak. Najbolj moti, da na dolgi rok vedno pripelje do vojne, če preskočim vse številne blagodati, ki smo jih v kapitalizmu deležni.

Tam v nekaj mesecih zraste novo mesto, pri nas leta betoniramo pločnik

Tudi aktualni razvoj v svetu in demokraciji že lep čas nakazuje možnost vojne, to pa brez jalovega olepševanja pomeni izgubo pameti. Tu nas zgodovina brez realnega upanja na uspeh nenehno poučuje. In kje so zdaj pri tem Kitajci?

Očitno je, da družbo že desetletja vodijo skozi diktaturo selekcionirani kadri, kot tam že traja, in po zakonitosti pridejo na vrh najsposobnejši. In še nekaj je treba povedati našim demokratom: ubogati se je treba naučiti! Že ljudski rek pravi, da je boljša slaba komanda kot pa nikakršna! To kajpak pomeni tudi ubogati. Ne more, no, ne bi se smel vsak v vse vtikati, vsega pregrizniti, kot je praksa pri nas. Ni vsak, ki mu uspe pri(rini)ti se na položaj, avtomatsko vsega vešč. In tudi, če je učeč, pameten, sposoben … tega v samo štirih letih ni zmožen udejanjiti! Potem ga pa tako in tako izžvižgajo. Tudi sedanjega predsednika vlade že intenzivno spodkopavajo. Kje, kako, od kod potem pričakujemo učinkovito vlado?! Odziva se s serijo zakonov, ki se kar naprej popravljajo in spreminjajo in novelirajo.

Nam Kitajci res zavidajo volitve?

O Kitajcih še nekaj, česar na Zahodu in v Sloveniji ni mogoče niti slišati, kaj šele poskušati uvajati. Pred leti so imeli dovoljenega samo enega otroka na družino, menda na pritisk zahoda so to opustili. Nekateri pari pa menda to še naprej prakticirajo, ker je mnogoplastno udobno. Morda je tudi to razlog, berem, da je populacija pri njih upadla?

Če zanemarimo vse, to lepo življenje, ki ga imamo, bo prenaseljenost zanesljivo postavila obstoj civilizacije pod najresnejši vprašaj! Tudi na Kitajskem.