Obisk posebnega poročevalca OZN za človekove pravice in okolje
Slovenijo je med 29. septembrom in 6. oktobrom obiskal posebni poročevalec Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice in okolje dr. David R. Boyd, izredni profesor prava, politike in trajnostnega razvoja. Med obiskom se je srečal z ministri, sekretarji in visokimi predstavniki vladnih organov s področja okolja, zunanjih zadev, gospodarskega razvoja, kmetijstva, financ in infrastrukture ter z varuhinjo človekovih pravic in predstavniki strokovne javnosti, civilne družbe, lokalnih oblasti in zasebnega sektorja. Ob zaključku obiska je pripravil pisno izjavo (javno dostopen dokument 20221006-eom-Slovenia-sr-env-si), končno poročilo pa bo predstavil svetu ZN marca 2023.
Poleg pohval, ki se nanašajo na naše naravne danosti na področju voda in biotsko pestrost ter podporo človekovim pravicam, nam dr. Boyd sporoča, da je naš odnos do narave in zdravja pomanjkljiv in ponekod nedopusten, saj pogosto ne spoštujemo niti lastne zakonodaje o varovanju okolja.
Poročevalec OZN je tako ugotovil, da so politiki pogosto poskušali oslabiti zakonodajo na področju okolja oziroma so jo poskusili zaobiti. EU je Slovenijo tako že večkrat grajala ali kaznovala zaradi neizpolnjevanja direktiv oziroma zaradi zamud pri prenosu direktiv v državno zakonodajo, pri čemer dr. David R. Boyd izpostavlja postopke evropske komisije zaradi neizpolnjevanja zahtev o kakovosti zraka, komunalnih voda in divjih odlagališč. Zelo je zaskrbljen nad arbitražnim postopkom britanskega podjetja Ascent Resources, ki zaradi prepovedi hidravličnega lomljenja v Petišovcih zahteva 500 milijonov evrov odškodnine. Opozarja, da takšne tožbe odvračajo vlade od odločnih ukrepov za reševanje svetovne podnebne in okoljske krize. Predlaga, da Slovenija spremeni vsebino mehanizmov v mednarodnih investicijskih in trgovinskih pogodbah, ki omogočajo tujim podjetjem, da obidejo državne sodne sisteme. Opozarja tudi na potrebo po zagotovitvi neodvisnega nadzora in financiranja okoljskih meritev.
Zelo skrb vzbujajoče se mu zdi, da se v Sloveniji omejuje sodelovanje javnosti pri sprejemanju pomembnih okoljskih odločitev, omejuje se dostop do informacij in se ustrahuje strokovna in civilna javnost pri delu za zaščito človekovih pravic in okolja. Slednje ocenjuje kot obsojanja vredno prakso in vlado poziva k odločnemu ukrepanju. V letu 2021 je bilo v Sloveniji plačanih več kot 1,45 milijarde evrov okoljskih davkov. Delež je med najvišjimi v EU, vendar je le približno desetina teh dajatev namenjenih varovanju okolja, kar je neustrezno. Ob tem je poročevalec OZN ugotovil, da Slovenija močno zaostaja na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, čeprav se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Porabo denarja, zbranega z okoljskimi dajatvami, je tako treba preveriti in nameniti varovanju okolja.
V izjavi posebni odposlanec OZN izpostavi tudi področje ravnanja z odpadki, kjer svetuje prenos bremena upravljanja in plačevanja recikliranja z vlad na industrijo. Opozarja, da je sežiganje slaba in le začasna rešitev, ki ni v skladu z dolgoročnim ciljem krožnega gospodarstva in vodi v onesnaževanje zraka in emisije toplogrednih plinov. Pridružuje se tudi pozivu k izenačitvi mejnih vrednosti za sežig in sosežig, ki kljub velikemu strokovnemu in javnemu pritisku še vedno ni našel mesta v slovenski zakonodaji.
Ob obisku se je posvetil tudi vplivu onesnaženega okolja na zdravje otrok in opozoril na podatke nedavne študije Unicefa, ki je pokazala, da ima dva odstotka slovenskih otrok v krvi povišano koncentracijo svinca, ki moti razvoj njihovih možganov in dolgoročno škoduje njihovemu zdravju in kvaliteti življenja.
V sklopu obiska je poročevalec opravil tudi terenske obiske. V Ljubljani je pozdravil vzpostavitev cone brez prometa in opozoril na neurejeno področje komunalnih voda in slabo kvaliteto zraka, saj se Ljubljana glede na kvaliteto zraka uvršča na nezavidljivo 279. mesto od 344 mest v EU. Zaradi geografske občutljivosti in obstoječih težav s kakovostjo zraka poročevalec OZN meni, da Ljubljana ni primerna za zgraditev sežigalnice odpadkov.
V Anhovem opozarja na ranljivost prebivalstva zaradi dolgoletne izpostavljenosti azbestu in sedanje izpostavljenosti emisijam cementarne z napravo za sosežig. Neustrezne razmere na področju pitne vode, nesreče z nevarnimi snovmi in prisotnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov v vodi potrebujejo hitre ukrepe in tesno sodelovanje javnosti in odločevalcev. Poziva k zmanjševanju obsega in toksičnosti izpustov iz cementarn in vseh industrijskih onesnaževalcev, pri čemer bi morala država prednostno obravnavati znana žarišča, kot je Anhovo.
Razmere v Dobruški vasi, kjer številne družine nimajo dostopa do varne pitne vode in ustreznih sanitarnih prostorov, poročevalec OZN v izjavi opisuje kot šokantne. Še posebej skrb vzbujajoče se mu zdi dejstvo, da se razmere kljub predhodnim opozorilom ne spreminjajo.
Obiskal je tudi predvideno lokacijo hidroelektrarne Mokrice na območju Nature 2000, ki bi proizvedla manj kot en odstotek električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, hkrati pa bi škodovala okolju in predvsem negativno vplivala na biotsko pestrost področja.
Individualnega srečanja s posebnim poročevalcem se je v imenu Delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja na povabilo udeležila izr. prof. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., in predstavila zdravniška opažanja in prizadevanja na področju varovanja zdravja in okolja. Dr. Boyda je predvsem zanimalo povezovanje onesnaženja okolja z zdravjem prebivalcev v Sloveniji in raziskovalne ter edukacijske sposobnosti našega učnega sistema na tem specifičnem področju. Delovno skupino pri ZZS je spodbudil k prizadevanju za ozaveščanje strokovne in širše javnosti ter poudaril, da se tudi drugod po svetu kaže vedno večja vloga zdravnikov pri ozaveščanju ljudi o posledicah onesnaževanja okolja in podnebnih sprememb.
Opažanja in kritike dr. Boyda so zelo resni in konkretni. Upamo, da nas bodo njegovi pozivi in predlogi opogumili in spodbudili, da se bomo hitro in intenzivno posvetili reševanju ključnih okoljskih problemov. Največja nevarnost je, da nadaljujemo s prelaganjem odgovornosti na kasnejša obdobja. Zaskrbljeni smo tudi zaradi medijskega molka, ki ga v zadnjih mesecih opažamo na področju varovanja okolja na ravni države in lokalnih skupnosti. Opažanja poročevalca OZN za človekove pravice in okolje so bila v medijih tako skoraj spregledana, čeprav je šlo za redek in izjemno pomemben obisk. Področje okolja zadeva naše skupno zdravje in zahteva strokovne ukrepe, ki morajo biti sprejeti znotraj posameznih občin, državnega zbora in vlade. Do sprememb bo pripeljal le pritisk javnosti. Zato potrebujemo medije, ki ne sledijo »političnim simpatijam« in »bonbončkom gospodarskih družb«. Poglobljeno, neodvisno in kritično novinarstvo je temelj stabilne demokracije, zato iskrena hvala vsem, ki ohranjate neodvisnost, ostrino in zagon.
