Svetovanje in izsiljevanje

Gre za osnovni človeški bonton. Politika je oder, kjer nastopajo ljudje z odgovorno funkcijo, in drugi ljudje, ki te funkcije nimajo. Ti drugi imajo pravico svetovati, vendar s svojimi predlogi nikakor nimajo pravice izsiljevati odgovornih ljudi. Zakaj ne? Ker za posledice iz svojih predlogov ne odgovarjajo. Take »politike« jezikoslovje upravičeno imenuje politikante.

Politikanti so v politiki vedno bili narodovi škodljivci, ker so s svojimi zlonamerni predlogi pogosto ovirali odgovorno politiko. Tako negativno izsiljevanje je že bilo ob prevzemu novoizvoljene (sedanje) oblasti, ko je stara oblast ob izgubi volitev sedanji oblasti že prvi dan nasula na prag več kot trideset predlogov zakonov, ki jih sama zaradi nedodelanosti ni mogla uveljaviti. Ta njihov material je bil enako nekuranten, kot je nekurantno vse blago, ki ga uniči poplava.

V politiki so tudi zdravi mehanizmi, kako uveljaviti dobre predloge. To je glasovanje v državnem zboru. Če državni zbor opozicijskih predlogov ne potrdi, to pomeni, da niso bili ne dobri ne primerni, da bi aktualna oblast lahko zanje odgovarjala. Je to jasno tudi kmečki pameti? Sedanja oblast je tudi pojasnila, zakaj je določila solidarnostni dan zaradi poplav, za tem je stala in sprejela odgovornost za posledice. Tudi sedanja opozicija ta pravila pozna, ker je enako ravnala za časa svoje vladavine.

Za svoja dejanja je treba odgovarjati pošteno in zdravo, vsiljevanje pa zavreči v smeti, ki jih mora pospraviti tisti, ki jih je ustvaril. Zato naj velja: nehajte s pouličnimi obračuni, tako v nesrečah kot v miru! Svoje ideje naj vsakdo uveljavi takrat, ko bo na oblasti, kajti takrat bo za posledice moral tudi odgovarjati. Bodimo složni in odgovorni za narodov blagor!