Tudi to je onesnaževanje
Vsako malo večje naselje se ponaša z vsemi verigami, ki v trgovini obstajajo.
Odpri galerijo
Pri umeščanju daljnovodov v prostor, na primer, bi morali biti bolj pozorni in zahtevni. Foto Voranc Vogel/Delo
Pred vsakimi volitvami se povečajo investicije, ki so najbolj vidne in naj bi prispevale k volilnim rezultatom.
Tako je nastala in še nastaja tudi množica trgovskih centrov. Vsako malo večje naselje se ponaša z vsemi verigami, ki v trgovini obstajajo. Šopirijo se in zavzemajo veliko prostora s svojo pritlično gradnjo in parkirnimi prostori, kot bi bili grajeni za več heliodromov. Konkurenčnost med njimi je opaznejša samo v času akcijske prodaje. V državi, ki ima najmanj obdelovalne zemlje na prebivalca, si ne bi smeli privoščiti takega razkošja.
Mirno lahko rečemo, da trgovine, kakršne so, za naše razmere predstavljajo neke vrste onesnaževanje prostora. Prišli smo do tega, da imamo največ trgovinskega prostora na prebivalca v Evropi. Kaj bo z zaposlenimi, ko se bodo trgovine začele zapirati, pa še ne razmišljamo.
Elektro daljnovodi predstavljajo pomembno infrastrukturo za preskrbo z električno energijo, ki je in bo tudi v razvoju pomemben vir za proizvodnjo in življenje. Pri umeščanju v prostor pa bi morali biti bolj pozorni in zahtevni. Dogaja se nam, da daljnovodi marsikje izmaličijo neponovljive krajinske vedute. Uničijo jih dostikrat tudi tam, kjer bi to lahko učinkovito preprečili z napeljavo daljnovoda po zemlji.
Načrtovalci in soglasjedajalci premalo razmišljajo, da tako uničujemo neponovljive vrednote, ki nam veliko pomenijo in bodo zanamcem pomenile še več. Še pomembnejše pa so in bodo za razvoj turizma. Z malo več pozornosti in nekoliko višjimi stroški bi se lahko izognili takemu onesnaževanju prostora.
Objekti, nameščeni ob glavnih infrastrukturnih objektih, ki predstavljajo komunikacijsko infrastrukturo, večinoma delujejo kot stražni stolpi in vzbujajo neprijetne asociacije. Najbrž ne samo domorodcem, ampak tudi turistom. Kako vse drugače bi bilo, če bi bili to objekti, ki bi se s svojo mehkejšo in bolj domišljeno obliko bolj zlili z okoljem, mu dali svojstven pečat, učinkovito služili svojemu namenu, prispevali pa tudi k prepoznavnosti Slovenije.
Veliko imamo oblikovalcev, ki bi bili sposobni take stvaritve. Mi vsi pa bi bili rešeni še enih onesnaževal prostora. Samo tisti, ki izdajajo soglasja za postavljanje takih objektov, bi morali videti malo dlje.
Tako je nastala in še nastaja tudi množica trgovskih centrov. Vsako malo večje naselje se ponaša z vsemi verigami, ki v trgovini obstajajo. Šopirijo se in zavzemajo veliko prostora s svojo pritlično gradnjo in parkirnimi prostori, kot bi bili grajeni za več heliodromov. Konkurenčnost med njimi je opaznejša samo v času akcijske prodaje. V državi, ki ima najmanj obdelovalne zemlje na prebivalca, si ne bi smeli privoščiti takega razkošja.
Mirno lahko rečemo, da trgovine, kakršne so, za naše razmere predstavljajo neke vrste onesnaževanje prostora. Prišli smo do tega, da imamo največ trgovinskega prostora na prebivalca v Evropi. Kaj bo z zaposlenimi, ko se bodo trgovine začele zapirati, pa še ne razmišljamo.
Elektro daljnovodi predstavljajo pomembno infrastrukturo za preskrbo z električno energijo, ki je in bo tudi v razvoju pomemben vir za proizvodnjo in življenje. Pri umeščanju v prostor pa bi morali biti bolj pozorni in zahtevni. Dogaja se nam, da daljnovodi marsikje izmaličijo neponovljive krajinske vedute. Uničijo jih dostikrat tudi tam, kjer bi to lahko učinkovito preprečili z napeljavo daljnovoda po zemlji.
Načrtovalci in soglasjedajalci premalo razmišljajo, da tako uničujemo neponovljive vrednote, ki nam veliko pomenijo in bodo zanamcem pomenile še več. Še pomembnejše pa so in bodo za razvoj turizma. Z malo več pozornosti in nekoliko višjimi stroški bi se lahko izognili takemu onesnaževanju prostora.
Objekti, nameščeni ob glavnih infrastrukturnih objektih, ki predstavljajo komunikacijsko infrastrukturo, večinoma delujejo kot stražni stolpi in vzbujajo neprijetne asociacije. Najbrž ne samo domorodcem, ampak tudi turistom. Kako vse drugače bi bilo, če bi bili to objekti, ki bi se s svojo mehkejšo in bolj domišljeno obliko bolj zlili z okoljem, mu dali svojstven pečat, učinkovito služili svojemu namenu, prispevali pa tudi k prepoznavnosti Slovenije.
Veliko imamo oblikovalcev, ki bi bili sposobni take stvaritve. Mi vsi pa bi bili rešeni še enih onesnaževal prostora. Samo tisti, ki izdajajo soglasja za postavljanje takih objektov, bi morali videti malo dlje.
