Čas za zdravo spremembo v prehrani

Epidemija je posegla tudi v naše prehranske navade. Zdaj imamo priložnost, da bolj pazimo na to, kaj zaužijemo.
Fotografija: Tudi prehranjevanja se je treba lotiti z razmislekom. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Tudi prehranjevanja se je treba lotiti z razmislekom. FOTO: Shutterstock

Odkar so zaprti vrtci in šole, številni zaposleni pa delajo od doma, se v mnogih družinah kuha skoraj vsak dan in pogosteje kot doslej. Čeprav priprava kosil prinaša nove obveznosti v družinski urnik, je to hkrati dobra priložnost, da bolj poskrbimo za zdravo prehrano.
 
V Sloveniji že več let ugotavljamo, da se mnogi še vedno premalo zavedamo, kaj jemo in kako pomembno je, kakšna živila uživamo. Ta ne vplivajo le na naše trenutno počutje, ampak je od njih precej odvisno, v kakšni psihofizični kondiciji bomo na dolgi rok, tudi v starosti. Seveda so posredi še drugi dejavniki, a vsaj delno je odločitev v naših rokah, kar je lahko v veliko spodbudo pri načrtovanju družinskega jedilnika. Morda je zdaj pravi čas za spremembo.

Po podatkih nacionalnih raziskav se v Sloveniji nezdravo prehranjuje vsak drugi odrasli, več kot polovica med njimi je čezmerno težkih ali debelih, dve tretjini imata povišano raven krvnega sladkorja in krvni tlak. Prehranske navade med mladimi in mlajšimi odraslimi so v zadnjih letih vzbujale še večjo skrb. Dodatno zaskrbljenost za njihovo zdravje pa je sprožila lanska raziskava, ki so jo izvedli med 20.000 šolarji na osnovnih šolah. Razkrila je velik upad gibalnih sposobnosti, največji je bil pri vzdržljivosti in koordinaciji telesa. Naloga odraslih je, da poskrbijo za zdrav razvoj sebe in svojega podmladka, temelj tega pa sta gibanje in primerna prehrana.
 

Preveč kalorij, preveč težav


V razvitem svetu, kamor sodi tudi Slovenija, je prehrana pretežnega deleža ljudi postala močno osiromašena, vsebuje veliko kalorij in malo s hranili bogatih živil. To se kaže predvsem v porastu kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in drugih, opozarjajo na nacionalnem portalu Prehrana.si. Po definiciji je zdrava prehrana tista, ki zadosti posameznikovim energijskim potrebam, hkrati pa mu zagotavlja optimalne vnose makro- in mikrohranil ter drugih koristnih snovi.

Vsak dan mora biti na jedilniku tudi sadje. FOTO: Shutterstock
Vsak dan mora biti na jedilniku tudi sadje. FOTO: Shutterstock


Če bi se želeli prehranjevati na način, ki bo izboljšal naše zdravje in hkrati razbremenil okolje, je pravi odgovor t. i. »planetarna« zdrava prehrana. Pri njej večino potreb po beljakovinah pokrijemo z rastlinskimi beljakovinami, npr. stročnicami in oreški, manjši delež z ribami, perutnino, jajci in manj mastnimi mlečnimi izdelki, hkrati pa za več kot 50 odstotkov zmanjšamo vnos rdečega mesa. Pretirano uživanje rdečega mesa je povezano z večjo pojavnostjo srčno-žilnih bolezni, nekaterih vrst raka in na splošno s povečano umrljivostjo, hkrati pa pridelava mesa močno obremenjuje okolje.

Mnogi še vedno uživajo tudi preveč rafiniranih žit, kot so bela moka in izdelki iz nje, oluščen riž in krompir, ki imajo visok glikemični indeks, malo hranil in skorajda nobenih vlaknin. Takšni ogljikovi hidrati so povezani s povišano telesno težo, sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno-žilnimi boleznimi. Predlagana prehrana naj bi zato vsebovala veliko polnozrnatih žit in na dan le okoli 50 g gomoljne zelenjave, kot je krompir. Prav tako bi morali za več kot polovico zmanjšati uživanje hrane z dodanim sladkorjem. Za optimalno zdravje pa je treba zaužiti vsaj pet porcij sadja in zelenjave na dan.
 

Trgovci na potezi


V prizadevanjih za bolj zdravo prehrano lahko pomembno vlogo odigrajo tudi trgovci, z akcijami ozaveščanja in predvsem povečanjem ponudbe kakovostnih živil. Pri tem je bistveno, da so ta tudi cenovno dostopna. Slabe prehranske navade so namreč pogosto povezane s socialnim položajem posameznika.

Eden takšnih projektov je Zaveza odgovornosti, ki ga je leta 2015 zagnala Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Gre za projekt živilske industrije, katerega namen je izboljševanje živil. Živilska podjetja želijo prispevati k uresničevanju strateških ciljev prehranske strategije v Sloveniji, predvsem na področju izboljšanja sestave živil, zato so se samoregulativno zavezala k izvajanju ukrepov z različnih področij (širjenju ponudbe živil z izboljšano sestavo in živil z ugodnejšo prehransko sestavo, dodatnemu informiranju potrošnika, spodbujanju zdravega življenjskega sloga in podobno).

Ukrepi, ki so jih sestavili v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter drugimi deležniki, lahko veliko pripomorejo k spremembam prehranjevalnih navad potrošnikov. Do danes so zaveze podpisali že trije sektorji. V sektorju brezalkoholnih pijač so v zadnjih letih od podpisa zaveze zmanjšali energijsko vrednost svojih izdelkov, v sektorju mlekarstva so proizvajalci mlečnih izdelkov v enem letu zmanjšali povprečno vsebnost sladkorja v izdelkih za devet odstotkov, v sektorju pekarstva pa omejujejo količino soli v kruhu.

Prizadevanja živilskopredelovalne industrije so že prinesla konkretne pozitivne rezultate, kar se odraža tudi v vse večji ponudbi izboljšanih živil.

Preberite še:

Komentarji: