Tudi v novi realnosti so Slovenci na vrhu

Čeprav se je športni svet malodane zaustavil, so slovenski športniki in športnice v letu 2020 spisali nekaj izjemnih, tudi zgodovinskih zgodb.
Fotografija: Tadej Pogačar (desno) in Primož Roglič sta bila lani najboljša kolesarja na svetu in najboljša športnika v Sloveniji.
FOTO: Stephane Mahe/Reuters
Odpri galerijo
Tadej Pogačar (desno) in Primož Roglič sta bila lani najboljša kolesarja na svetu in najboljša športnika v Sloveniji. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

V letu 2020 bi morali opevati junake olimpijskih iger v Tokiu, pred njimi pa en mesec za zajtrk, kosilo in večerjo uživati v mojstrovinah nogometašev na evropskem prvenstvu, ki bi ga moralo gostiti 12 držav po stari celini. Pandemija koronavirusa je ti tekmovanji zamaknila v leto 2021 in na glavo postavila športni svet, ki se je znašel pred neslutenimi izzivi.

Na novo negotovo realnost, v kateri so bile prazne tribune, spremembe tekmovalnih koledarjev in odpovedi tekmovanj del vsakdana, beseda mehurček pa je postala del športnega besednjaka, so se morali prilagoditi tudi slovenski asi. Številnim je šlo odlično od rok. Uročeno leto 2020 je spisalo kopico izjemnih, tudi zgodovinskih slovenskih športnih zgodb.
 

Pariz Pogačarjev, Madrid Rogličev


Kaj je skrivnost slovenskega šport­nega uspeha? To so se milijoni po svetu spraševali, ko sta se namesto julija septembra za zmago na Touru med seboj dajala Slovenca. Primož Roglič je enajst dni nosil rumeno majico vodilnega, ki je bila na plečih Tadeja Pogačarja samo en, vendar najpomembnejši dan. Mladi Komendčan je v vožnji na kronometer v 20., predzadnji etapi prevzel vodstvo od 31-letnega Kisovčana. Tako se je po treh etapnih zmagah prvič v rumeno odel šele za parado zmagovalcev v Parizu, kjer je, dan preden je dopolnil 22 let, postal prvi slovenski zmagovalec največje kolesarske dirke na svetu.

Trenutek za zgodovino: Tadej Pogačar, prvi slovenski zmagovalec Toura. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Trenutek za zgodovino: Tadej Pogačar, prvi slovenski zmagovalec Toura. FOTO: Benoit Tessier/Reuters


Roglič je nato pokazal, kako se s tal pobirajo šampioni. Na dirki Liege–Bastogne–Liege je slavil prvo slovensko zmago na enem od petih kolesarskih spomenikov, v velikem slogu, s štirimi etapnimi zmagami, je še drugič zapored dobil Vuelto. Madrid je bil tako kot leta 2019 njegov, tako kot vrh lestvice Svetovne kolesarske zveze in naslov slovenskega športnika leta. Temu je dodal še zlato kolo, ki ga francoska revija Velo Magazin vsako leto podeli najboljšemu na svetu. Za nameček je Jan Tratnik slavil zmago v 16. etapi Gira, tako so slovenski kolesarji v enem letu prvič dobili skupna seštevka dveh tritedenskih dirk ter zmagali v etapah na vseh treh, Giru, Touru in Vuleti.
 

Gajserjev poker


Slovenija na dveh kolesih ni blestela le na lastni pogon. Svoje mojstrstvo je potrdil tudi Tim Gajser, ki mu drugo leto zapored ni bilo para v kraljevskem motokrosističnem razredu MXGP. Tako kot številni drugi športniki se je moral po spomladanskem začetku sezone sprijazniti s petmesečno prekinitvijo zaradi pandemije.

Timu Gajserju in njegovi hondi v razredu MXGP spet ni bilo para. FOTO: MXGP
Timu Gajserju in njegovi hondi v razredu MXGP spet ni bilo para. FOTO: MXGP


Motokros se je jeseni vrnil, Gajser se je sprva še lovil na svoji hondi, nato pa odbrzel četrtemu naslovu svetovnega prvaka (tretjemu v razredu MXGP) naproti. Pot mu je nekoliko olajšala poškodba dotlej vodilnega v SP Jeffreyja Herlingsa, vendar je bilo zmagoslavje 24-letnega Makolčana več kot zasluženo. Najboljši je bil na petih od 18 dirk v sezoni, ki jo je končal 102 točki pred Jeremyjem Seewerjem.
 

Zmajev ogenj v Disneyjevem svetu


Pred pandemijo je košarkarski svet užival v predstavah Luke Dončića, ki si je kot prvi Slovenec priigral uvrstitev v prvo peterko tekme vseh zvezd lige NBA, v svoji drugi sezoni onstran Atlantika pa ekipo Dallas Mavericks popeljal v končnico. Čez njen prag je stopil šele, ko so se najboljši košarkarji na svetu 9. julija zaprli v mehurček v Dis­neyjevem svetu v Orlandu. Tako je vodstvo lige NBA, ki se je kot večina športnega sveta ustavila marca, poskrbelo, da smo tudi letos dobili prvake, ter preprečilo poldrugo milijardo dolarjev izgube.

Goran Dragić (z žogo) je Miami popeljal do finala lige NBA, v katerem pa ga je ustavila poškodba. FOTO: Kim Klement/USA Today Sports
Goran Dragić (z žogo) je Miami popeljal do finala lige NBA, v katerem pa ga je ustavila poškodba. FOTO: Kim Klement/USA Today Sports


Dončić se je od končnice prvenstva hitro poslovil, že v prvem krogu so bili s 4:2 v zmagah boljši Los Angeles Clippers. Zato pa je v Disneyjevem mehurčku silovito ogenj bruhal košarkarski »zmaj« Goran Dragić. Vročica iz Miamija je pod vodstvom Gogija iz Kosez na poti do velikega finala izločila Indiano, Milwaukee in Boston, že v prvi tekmi finala proti Los Angeles Lakers pa si je Ljubljančan poškodoval peto in moral izpustiti naslednje štiri tekme. Vrnil se je šele na šesti, na kateri so si Jezerniki 11. oktobra s 4:2 v zmagah zagotovili 17. naslov prvakov NBA.
 

Iličić in Slovenija gresta naprej


Nogomet je bil med prvimi športi, ki so pregnali pandemično mrtvilo. Marca prekinjeno slovensko prvenstvo se je nadaljevalo junija in zgodovinski prvi naslov prvaka prineslo Celju, ki se je zdaj zaradi slabšega jesenskega dela nove sezone že razšlo z zmagovitim trenerjem Dušanom Kosićem. Na nadaljevanje lige prvakov je bilo treba počakati do poletja. Najprej so odigrali preostale tekme osmine finale, nato pa v lizbonskem mehurčku od 12. do 23. avgusta še vse tekme od četrtfinala do finala, v katerem se je naslova evropskega klubskega prvaka veselil Bayern, ki je dobil vse tekme v minuli evropski sezoni. Sklepni del minule klubske sezone je potekal brez zvezdnika Atalante Josipa Iličića, ki mu je dogajanje v epidemiološko izjemo prizadetem Bergamu prišlo do živega.

Po zahtevnem letu 2020 gresta Josip Iličić in slovenska nogometna reprezentanca obetavno v 2021. FOTO: Jure Eržen/Delo
Po zahtevnem letu 2020 gresta Josip Iličić in slovenska nogometna reprezentanca obetavno v 2021. FOTO: Jure Eržen/Delo


Septembra so na sceno stopile še reprezentance in dočakali smo tudi Jojovo vrnitev, ob njej pa vrnitev slovenske izbrane vrste na uspešne tirnice. Tekmeci v skupini lige narodov C3 (Grčija, Moldavija in Kosovo) resda niso bili najbolj zveneči, je pa napredovanje v precej močnejšo »drugoligaško« konkurenco in koledarsko leto brez poraza za izbrano vrsto selektorja Mat­jaža Keka dober obet za leto 2021, v katerem jo čakajo kvalifikacije za SP 2022 v Katarju proti Hrvatom, Rusom, Slovakom, Ciprčanom in Maltežanom.
 

Vranješ zablestel doma


Za največji letošnji uspeh katere od slovenskih reprezentanc v igrah z žogo se je treba vrniti v predkoronske čase, na januarsko rokometno EP, ki so ga gostile Švedska, Norveška in Avstrija. Slovenija je morala na Švedsko, v domovino selektorja Ljubomirja Vranješa, ki je izbrano vrsto prevzel tik pred zdajci. Veselina Vujovića je nasledil 17. decembra lani, štiri tedne pred začetkom EP. Slovenija je v njegovem rodnem Göteborgu ugnala Poljsko, Švedsko in Švico. V Malmöju si je s porazom z Madžarsko ter zmagama nad Islandijo in Portugalsko priigrala polfinale, prvo na EP po domačem turnirju leta 2004.

Slovenski rokometaši so si pod vodstvom selektorja Ljubomirja Vranješa priigrali 4. mesto na EP. FOTO: Andreas Hillergren/Reuters
Slovenski rokometaši so si pod vodstvom selektorja Ljubomirja Vranješa priigrali 4. mesto na EP. FOTO: Andreas Hillergren/Reuters


Rokometna prav­ljica, ki so jo slovenski športni novinarji nagradili z naslovom ekipe leta, se sicer ni končala s kolajno. V polfinalu so bili premočni Španci, v tekmi za 3. mesto Norvežani, vendar se je rokometna Slovenija vrnila v evropski vrh. Kaj kmalu, januarja je na sporedu SP v Egiptu, se bo poskušala še na svetovnega.
 

Planica, kraljica brez gledalcev


Po rezultatih sta med slovenskimi zimskimi športniki letos izstopala športnica leta Anamarija Lampič, tretja šprinterka med smučarskimi tekačicami v minuli zimi, in Žan Kranjec, četrti veleslalomist sveta, za Slovenijo pa je bil zimski dogodek leta svetovno prvenstvo v poletih v Planici. Na sporedu bi moralo biti marca, vendar ga je tedaj odnesel prvi val epidemije.

Timi Zajc (v ospredju) in drugi slovenski skakalci so upali na drugačen razplet svetovnega prvenstva v poletih v Planici. FOTO: Matej Družnik/Delo
Timi Zajc (v ospredju) in drugi slovenski skakalci so upali na drugačen razplet svetovnega prvenstva v poletih v Planici. FOTO: Matej Družnik/Delo


Dočakali smo ga decembra med precej močnejšim drugim valom, brez gledalcev in pod žarometi. Predvsem pa smo za konec 2020 dočakali slovensko športno afero leta, Timi Zajc proti Gorazdu Bertonclju. Neuspeh na posamični tekmi je iz reprezentance odnesel tako mladega skakalca kot glavnega trenerja, predvsem pa je zasenčil izjemno delo prirediteljev, ki so v zahtevnih razmerah pripravili domala brezhibno tekmovanje. Epilog obeh planiških zgodb, koliko izgube bo pridelala snežna kraljica brez gledalcev in kdaj se bo Zajc vrnil v svetovni vrh, bomo dočakali v letu 2021.

Preberite še:

Komentarji: