V resnici brez sleherne milosti

Leta 2023 so intimni partnerji ali drugi družinski člani ubili približno 51.100 žensk in deklet. Število femicidov ni povsem natančno, ker podatki za vse države niso dostopni. Statistika ne zajema »le« Mehike, Paragvaja, Indije, če bi kdo zamahnil z roko in skušal težavo z nasiljem nad ženskami prevaliti na države daleč stran.

Sosednjo Italijo sta v začetku aprila pretresla umora dveh mladih žensk. Dvaindvajsetletno študentko je umoril moški, ki jo je pred tem vztrajno nadlegoval in jo večkrat prosil, naj gre z njim na zmenek, da bi se bolje spoznala. Nikakor se ni umaknil, tudi ko ga je Sara Campanella zavrnila. Ni želel ali zmogel slišati besede ne.

Pred dnevi sem brala novico o videoigri no mercy (brez milosti), ki jo je ustvarilo podjetje Zerat Games. Dokler je niso bili prisiljeni umakniti, je bila igra – tudi mladoletnikom – dostopna na platformi steam. Simulirala je posilstvo in uporabnike spodbujala, naj se prelevijo v »najhujšo nočno moro žensk« in naj nikakor ne sprejmejo besede ne za odgovor. Razvijalec videoigre je zatrdil, da gre zgolj za »igro«.

Nikoli ne gre samo za igro, film, videospot ali knjigo. Ogromno ljudi je začutilo, da igra no mercy ni nekaj, kar bi zmogli sprejeti, da je z njo narobe vse in še več, podpisali so peticijo za umik in zgroženost je bila tako velika, da so izdelek s platforme umaknili.

Razjezila me je navedba ustvarjalcev tega zmazka, da se »ne nameravajo boriti z vsem svetom«, kot bi oni bili žrtve, kot bi se njim godila krivica. Kako neumen, nespoštljiv, kako napačen je tak odziv. Morali bi se (najmanj) opravičiti sleherni ženski, ki je bila kdaj žrtev spolnega nadlegovanja ali bila posiljena. Vendar ne. Oni so šli še dlje. Vse, ki so videoigri nasprotovali, so pozvali, naj »bodo nekoliko bolj odprti za fetiše ljudi, ki nikomur ne škodijo, čeprav se morda vam zdijo ogabni«.

Vsakih deset minut ženska ali deklica umre zaradi nasilja v družinskem ali intimnem okolju. FOTO: Jure Eržen/Delo

Sanjati o tem, da bi posilil žensko, ni fetiš. Sanjati o tem je sanjati o enem najhujših zločinov. O zločinu, ki za zmeraj zaznamuje, če ne celo uniči življenje ženski in njenim bližnjim. To ni bilo prvič, ko so morali določeno igro zaradi neprimerne vsebine umakniti; leta 2019 so imeli uporabniki platforme možnost sodelovati v igri, v kateri so v vlogi sociopata med zombi apokalipso posiljevali ženske.

S svetom, v katerem imajo fantje oziroma moški možnost nečesa tako ogabnega, je narobe čisto vse. Tema, o kateri pogosto pišem, ne zadeva samo držav na oni strani Atlantika, ne gre le za Francijo, Italijo, Madžarsko. Pred kratkim sem pri nas zasledila komentarje na enem od družbenih omrežij, v katerih so moški debatirali o smrti, nasilju, odnosu do žensk. Eden od njih je zapisal, da je v preteklosti pretepel žensko, da pa ga ni prijavila, sicer bi »šel sedet«, in da je imel glede tega srečo.

V svetu je neskončno veliko nestrpnosti in nasilja, verbalnega, psihičnega in fizičnega. Leta 2023 so po podatkih Združenih narodov partnerji ali družinski člani ubili povprečno 140 žensk oziroma deklet na dan. Vsakih deset minut ženska ali deklica umre zaradi nasilja v družinskem ali intimnem okolju.

Tudi v Sloveniji se število femicidov v zadnjih letih postopoma povečuje – na leto jih je od pet do sedem. Suhoparna statistika? Morda za tiste, ki so »srečni«, ker njihova žrtev ni prijavila nasilja. Za vse druge pa žalostno dejstvo, pred katerim ne bi nihče smel pogledati stran.