Karantena močno spremenila statistiko nesreč

Strokovnjaki opozarjajo, da se bo z rahljanjem ukrepov slabšalo stanje tudi na področju prometne varnosti.
Fotografija: Aprila letos je na naših cestah, ki so bile skoraj prazne, umrlo sedem ljudi, aprila leto prej pa deset. FOTO: Matej Družnik
Odpri galerijo
Aprila letos je na naših cestah, ki so bile skoraj prazne, umrlo sedem ljudi, aprila leto prej pa deset. FOTO: Matej Družnik

Ljubljana – Da na število smrtnih žrtev v prometu vpliva veliko dejavnikov, ne le gostota prometa in število prometnih nesreč, precej zgovorno priča podatek o številu umrlih na naših cestah aprila, ko je veljala stroga omejitev gibanja samo znotraj občine stalnega ali začasnega prebivališča.

Aprila letos je na cestah ugasnilo sedem življenj, kar je enako kot, denimo, leta 2015 v istem obdobju. Dva človeka več sta umrla leta 2018, medtem ko je bilo preostala leta v obdobju 2015–2020 več mrtvih. A je bilo število prometnih nesreč v minulih petih letih meseca aprila bistveno večje kot letos.

Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) se je prejšnji mesec na slovenskih cestah zgodilo 576 prometnih nesreč (sedem umrlih, 181 poškodovanih), leto prej v enakem obdobju pa 1479 (deset umrlih, 447 poškodovanih). Brez dvoma je na število prometnih nesreč najbolj vplivala gostota prometa, saj so bile predvsem regionalne in avtoceste veliko manj obremenjene, ponoči pa so bolj kot ne samevale, medtem ko je bilo na lokalnih cestah bolj živahno, a nikakor ne tako kot v običajnih razmerah.
 

Strokovnjaki so staknili glave


Na AVP poudarjajo, da bo nastopilo obdobje, ko se bodo v celoti sprostili vladni odloki za zajezitev covida-19, kar bo vplivalo tudi na prometno varnost, na kar so opozarjali že pred časom. Na cesti bo spet več udeležencev v prometu, ki se zaradi veljavnih omejitev v zadnjih tednih niso pogosto vključevali.

Že konec aprila so skupaj s policijo izvedli strokovni sestanek z drugimi deležniki prometne varnosti. Vsi so bili že pred sprostitvijo ukrepov ob covidu-19 enotni, da se še okrepi tradicionalno dobro sodelovanje in pripravi več preventivnih akcij, v katerih bodo voznike opozarjali na dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč.

V ospredju so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, kot tudi še vedno prepogosta uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, pa tudi uporaba varnostnega pasu, varnost ranljivih skupin (motoristi, mopedisti, kolesarji, pešci) in siceršnje spoštovanje cestno-prometnih predpisov in razmer na cesti.


Naj se po premoru varnost ne zanemari


Voznikom, ki se bodo po razmeroma dolgem obdobju vračali na ceste, AVP svetuje, naj zagotovijo tehnično brezhibnost delovanja motornega vozila, dosledno spoštujejo cestno-prometne predpise, omejitev hitrosti, varnostno razdaljo in se ozirajo na razmere na cesti ter upoštevajo, da je na cestah več mopedistov, motoristov in kolesarjev.

Prav tako naj poskrbijo za pripenjanje vseh potnikov v vozilu z varnostnim pasom, med vožnjo naj ne uporabljajo mobilnega telefona, vozijo naj zbrano, pozorno, strpno in odgovorno do vseh udeležencev v prometu. Še posebna opozorila so namenjena visokim tveganjem zaradi vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih snovi, zato je nujno, da na motor, moped ali kolo sedemo trezni.

Strokovnjaki opozarjajo še na tveganje vpliva epidemije na splošno psihofizično stanje voznikov, kar bi se lahko odrazilo tudi v vsakodnevnem ravnanju udeležencev v prometu, ko se bodo znova podali na ceste.

»Koronavirus je v takšnem obsegu prvič doslej ustavil oziroma upočasnil naša življenja. Te edinstvene razmere so v družbo vnesle še en dejavnik na področju prometne varnosti, ki ga ne smemo zanemariti – prekomerno uživanje alkohola v času samoizolacije,« so še opozorili na AVP.