Morali bi priznati pred sodiščem

Tožilstvo Iva Gulića ter Gašperja in Martina Odlazka bremeni zlorabe položaja.
Fotografija: Predsednica senata Vladislava Lunder je obdolžence zaradi premajhne sodne dvorane vabila posamezno, vendar nikogar od trojice na sodišče ni bilo. FOTO: Marko Feist
Odpri galerijo
Predsednica senata Vladislava Lunder je obdolžence zaradi premajhne sodne dvorane vabila posamezno, vendar nikogar od trojice na sodišče ni bilo. FOTO: Marko Feist

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je na nadaljevanju predobravnavnega naroka zoper Iva Gulića ter Gašperja in Martina Odlazka, ki so prvič na zatožno klop sedli 22. aprila letos, prišlo do novega nenavadnega zapleta. Sodišče zato ni sprejelo podpisanih sporazumov, za zdaj ni jasno, kdaj se sojenje nadaljuje.

Ker je medijski mogotec Martin Odlazek na prvem naroku podal zahtevo za izločitev sodnice, ki jo je predsednik okrožnega sodišča kasneje zavrgel, se predobravnavni narok takrat ni odvil do konca. Tožilstvo jim sicer očita zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, grozi jim do pet let zapora. Očitki iz obtožnice javnosti še niso bili predstavljeni.

Predsednica senata Vladislava Lunder je obdolžence zaradi premajhne sodne dvorane vabila posamezno, vendar nikogar od trojice na sodišče ni bilo. Na koncu je bil nadaljevani predobravnavni narok izpeljan posebej za Gulića in nato skupaj za oba Odlazka, saj sta bila po pomoti vabljena ob isti uri. So pa vsi trije po svojih zagovornikih ugovarjali zoper obtožnico, kar pomeni, da krivde ne priznajo. Tako je prišlo do nenavadne situacije, ko so obdolženci ugovarjali zoper obtožnico, hkrati pa so že pred prvim narokom vsi trije s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde. Kot je pojasnila sodnica, se obdolženi po podpisu sporazuma o priznanje krivde niso izrekli še neposredno pred predsednico senata, saj je takoj za tem Martin Odlazek predlagal njeno izločitev. Ker pa jih včeraj ni bilo na sodišče, je sporazume zavrnila. Pri tem se je sklicevala na sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2015, kjer so vrhovni sodniki sklenili, da bi moral obdolženi krivdo priznati tudi pred sodnikom.

Ker je sporazume o priznanju krivde zavrnila, je tudi že napovedala, da bo predsedniku sodišča predlagala svojo izločitev. S tem je želela končati narok, a sta zagovornika vztrajala, da bosta že na tem naroku predlagala dokazne predloge. Tako je zagovornik Martina Odlazka Matej Pečenko predlagal neposredno zaslišanje Andreja Semena in Antona Modica, prvega kot prokurista in drugega do leta 2012 direktorja družbe Set, »ki naj bi povedala, da je Martin Odlazek nastopal zgolj kot lastnik družbe, in ne kot nekdo, ki naj bi imel vezo z operativnim poslovanjem družbe«. Sodišču je posredoval tudi izpiske posojil Martina Odlazka sinu Gašperju v letu 2012 v skupni višini dobrih 42.600 evrov, kar naj bi bil dokaz, da je šlo le za vračilo sposojenega denarja, pa tudi izpis prometa družbe Set z vseh njenih bančnih računov od 1. aprila 2012 pa do stečaja družbe 22. maja 2017. Zagovornik Gašperja Odlazka Primož Barbič se je s svojim kolegom glede dokazov strinjal, v spis pa vložil še izpiske iz SKB banke, ki naj bi dokazovali, da je v spornem obdobju Gašper Odlazek razpolagal z veliko količino gotovine, skupno 87.500 evri.