Nihče od umrlih ni uporabljal varnostnega pasu
Januar praviloma spada med prometno najvarnejše mesece v letu. »Kljub temu je policija letos obravnavala štiri smrtne prometne nesreče, v katerih so življenje izgubile štiri osebe,« so nam pred današnjim maratonom nadzora hitrosti, ki bo potekal ves dan po vsej Sloveniji, povedali na policiji.
Namen nadzora ni, da bi vozniki v pričakovanju kontrol vozili nerazumno počasi in s tem ovirali promet.
V začetku januarja je nepreviden voznik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v pešca, ki je na kraju umrl. »V nadaljevanju smo obravnavali še tri smrtne prometne nesreče, v katerih so umrli vozniki osebnih oziroma tovornih vozil; dve nesreči sta se zgodili zaradi neprilagojene hitrosti, ena pa zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, ki je v povezavi z neprilagojeno hitrostjo pogosti vzrok najhujših nesreč,« razložijo na policiji. Zelo zgovorne pa so ugotovitve policistov, da nobeden od treh umrlih voznikov ni uporabljal varnostnega pasu, ki bi jim lahko rešil življenje. »Lani smo ob koncu februarja beležili štiri smrtne žrtve. Letos smo to nesrečno številko žal dosegli že ob koncu januarja, zato si v policiji prizadevamo in želimo, da bi bili februar pa tudi vsi naslednji meseci čim varnejši in da naše ceste ne bi več vzele nobenega življenja,« so dodali.
Hitrost prilagodite zaradi varnosti, ne strahu pred globo
Maraton nadzora hitrosti sicer poteka na 514 lokacijah. »Vozniki, spoštujte omejitve in prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti. Ne zaradi strahu pred globo, temveč zaradi svoje varnosti in varnosti drugih,« sporočajo policisti. Akcija bo potekala od 8. do 19. ure.
»Aktivnosti za umirjanje prometa policisti sicer izvajamo skozi vse leto. Maraton nadzora hitrosti je le eden od načinov, s katerim opozarjamo na nevarnost prehitre vožnje. Osnovni namen tovrstnega nadzora ni kaznovanje voznikov, kar kaže tudi dejstvo, da policija na svoji spletni strani vsako leto objavi seznam lokacij, kjer bo nadzor potekal, temveč v spreminjanju njihovih vozniških navad. Vožnja v skladu s predpisi od voznikov zahteva, da spremljajo prometno signalizacijo in se ravnajo po omejitvah hitrosti, nikakor pa ni namen nadzora, da bi vozniki v pričakovanju kontrol vozili nerazumno počasi in s tem ovirali promet. Od voznikov torej pričakujemo, da poznajo omejitve hitrosti in da jih vseskozi spoštujejo, predvsem pa, da takšen vzorec vožnje obdržijo tudi takrat, ko ni nadzorov,« še pojasnjujejo.
Stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo
»Da bi bile naše ceste bolj varne, moramo poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kakor določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo,« še dodajajo.
Kljub nenehnim opozorilom in preventivnim nasvetom, kljub dejstvu, da lahko na hitrost vožnje vozniki vplivajo sami že z neznatnim zmanjšanjem pritiska na stopalko za plin, se namreč zaradi neprilagojene hitrosti še vedno zgodijo številne prometne nesreče. Velikokrat tudi najhujše. »Udeleženci v vozilih prav tako pogosto še vedno ne uporabljajo varnostnih pasov, čeprav pripenjanje varnostnega pasu vzame le nekaj sekund, obenem pa bistveno pripomore k zmanjšanju posledic prometnih nesreč. Lahko celo reši življenje. Nerazumljivo je, da s takimi neznatnimi dejanji lahko bistveno izboljšamo varnost na naših cestah, a jih še vedno zanemarjamo,« so sklenili.
