Podržaj: Razmere resne, ne pa katastrofalne
Kadrovska podhranjenost: Razmere v zaporih so povzročile prejšnje vlade, meni Jože Podržaj, ki ne namerava odstopiti.
Odpri galerijo
Največja težava zaporskega sistema je zapor Povšetova. FOTO: Tomi Lombar
Ljubljana – Čeprav se generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj strinja, da so razmere v zavodih za prestajanje kazni, predvsem v Ljubljani in na Dobu, resne, sam ne prevzema odgovornosti zanje.
Podržaj se je včeraj namreč odzval na očitke sindikata delavcev v pravosodju, ki so pred tem opozorili na »katastrofalne razmere« v ljubljanskem zaporu. »Stanje v zaporskem sistemu glede kadrov je problematično in na to opozarjamo ves čas,« je dejal Podržaj in dodal, da so ves čas javno poudarjali potrebo po dodatnih pravosodnih policistih in strokovnemu osebju.
Zahtevi sindikata, naj odstopi in naj se zamenja vodstvo zavoda za prestajanje kazni Ljubljana na Povšetovi, tako ne namerava ugoditi. Kadrovska podhranjenost, je prepričan, je namreč posledica odločitev prejšnjih vlad. V času mandata 2004–2008 je vlada po njegovih besedah namreč večkrat sprejemala sklepe, s katerimi bi povečali kadrovski načrt ministrstva za pravosodje, a ni šlo za kvote v zaporskem sistemu.
Je pa Podržaj še opozoril, da se je stanje v mandatu odhajajoče vlade vendarle začelo izboljševati, a po njegovih besedah napredek ne pride čez noč. Zavrnil je besede sindikalistov, da gre za katastrofalne razmere in da naj bi bil sistem pred kolapsom. Težave so predvsem na Povšetovi, in sicer zaradi rasti števila pripornikov, spremstev na sodišča in v zdravstvene ustanove. Na Povšetovi je po njegovih besedah 83 pravosodnih policistov in ne 75, kot so dejali v sindikatu. Od tega jih je 15 odsotnih zaradi bolniških dopustov, 17 pa jih je na letnem dopustu, je še dodal med drugim.
Prvi mož zaporov je še pojasnil, da se bo število pravosodnih policistov sčasoma povečalo, Ljubljana naj bi dobila še 15 novih ljudi. Za »popolnoma normalno delovanje sistema, v katerem bi bile nadure le izjema«, pa bi celoten sistem potreboval še stotnijo zaposlenih. Zanimanja za to delovno mesto sicer ni, usposabljanje je dolgotrajno. Kot je še dejal med drugim, pravosodni policisti, predvsem v Ljubljani, kjer je več bolniške odsotnosti, opravijo bistveno več nadur, kot bi si želeli, a po Podržajevih besedah zakonodaja dopušča, da zaposleni v enem letu zaradi potreb dela opravi do 170 nadur, s posebno izjavo tudi več.
Podržaj je navrgel še, da so razmere v slovenskih zaporih precej boljše kot v nekaterih »razvitejših državah«, kjer je neprimerno več napadov na pravosodne policiste, uporov in incidentov. Ob uporu bi pravosodnim policistom na pomoč priskočila policija.
Podržaj je ob tem izkoristil priložnost in izrazil zadovoljstvo, da je bil javno objavljen posnetek domnevnega napada pravosodnega policista na vrhovnega sodnika Jana Zobca, iz katerega je razvidno, da je »edini, ki je koga napadel, sodnik Zobec«.
Zobec je namreč decembra lani pravosodnega policista v sodni palači na Tavčarjevi v Ljubljani obtožil, da ga je po vstopu v stavbo sodišča zadržal in grobo odvedel nazaj, ker se ni prepustil varnostnemu pregledu. Posnetek po besedah Podržaja dokazuje, da je pravosodni policist »profesionalno, strokovno, kakovostno in korektno opravil svojo nalogo na vhodu v sodno stavbo na Tavčarjevi, zaradi česar je tudi tam«.
Po besedah Podržaja Zobec ni upošteval hišnega reda stavbe, še bolj problematično pa je, da je pozneje ob odhodu iz stavbe Zobec pravosodnemu policistu grozil, da bo ostal brez službe. Po objavi posnetka je tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič menil, da se dogodek očitno ni zgodil tako, kot ga je prikazal Zobec, zato od njega pričakuje opravičilo. Sicer bi lahko sledil ukrep zaradi disciplinske kršitve. Zadevo bo obravnaval tudi sodni svet. Podržaj je nad odzivom Florjančiča zadovoljen, po njegovem je le nekoliko pozen. Po njegovih besedah primer potrjuje, da je velika večina zaposlenih v sistemu dobrih, kakovostnih in korektnih.
Podržaj se je včeraj namreč odzval na očitke sindikata delavcev v pravosodju, ki so pred tem opozorili na »katastrofalne razmere« v ljubljanskem zaporu. »Stanje v zaporskem sistemu glede kadrov je problematično in na to opozarjamo ves čas,« je dejal Podržaj in dodal, da so ves čas javno poudarjali potrebo po dodatnih pravosodnih policistih in strokovnemu osebju.
Zahtevi sindikata, naj odstopi in naj se zamenja vodstvo zavoda za prestajanje kazni Ljubljana na Povšetovi, tako ne namerava ugoditi. Kadrovska podhranjenost, je prepričan, je namreč posledica odločitev prejšnjih vlad. V času mandata 2004–2008 je vlada po njegovih besedah namreč večkrat sprejemala sklepe, s katerimi bi povečali kadrovski načrt ministrstva za pravosodje, a ni šlo za kvote v zaporskem sistemu.
Gre na bolje, a počasi
Je pa Podržaj še opozoril, da se je stanje v mandatu odhajajoče vlade vendarle začelo izboljševati, a po njegovih besedah napredek ne pride čez noč. Zavrnil je besede sindikalistov, da gre za katastrofalne razmere in da naj bi bil sistem pred kolapsom. Težave so predvsem na Povšetovi, in sicer zaradi rasti števila pripornikov, spremstev na sodišča in v zdravstvene ustanove. Na Povšetovi je po njegovih besedah 83 pravosodnih policistov in ne 75, kot so dejali v sindikatu. Od tega jih je 15 odsotnih zaradi bolniških dopustov, 17 pa jih je na letnem dopustu, je še dodal med drugim.
Prvi mož zaporov je še pojasnil, da se bo število pravosodnih policistov sčasoma povečalo, Ljubljana naj bi dobila še 15 novih ljudi. Za »popolnoma normalno delovanje sistema, v katerem bi bile nadure le izjema«, pa bi celoten sistem potreboval še stotnijo zaposlenih. Zanimanja za to delovno mesto sicer ni, usposabljanje je dolgotrajno. Kot je še dejal med drugim, pravosodni policisti, predvsem v Ljubljani, kjer je več bolniške odsotnosti, opravijo bistveno več nadur, kot bi si želeli, a po Podržajevih besedah zakonodaja dopušča, da zaposleni v enem letu zaradi potreb dela opravi do 170 nadur, s posebno izjavo tudi več.
Podržaj je navrgel še, da so razmere v slovenskih zaporih precej boljše kot v nekaterih »razvitejših državah«, kjer je neprimerno več napadov na pravosodne policiste, uporov in incidentov. Ob uporu bi pravosodnim policistom na pomoč priskočila policija.
Vrhovni sodnik je edini, ki je koga napadel
Podržaj je ob tem izkoristil priložnost in izrazil zadovoljstvo, da je bil javno objavljen posnetek domnevnega napada pravosodnega policista na vrhovnega sodnika Jana Zobca, iz katerega je razvidno, da je »edini, ki je koga napadel, sodnik Zobec«.
Zobec je namreč decembra lani pravosodnega policista v sodni palači na Tavčarjevi v Ljubljani obtožil, da ga je po vstopu v stavbo sodišča zadržal in grobo odvedel nazaj, ker se ni prepustil varnostnemu pregledu. Posnetek po besedah Podržaja dokazuje, da je pravosodni policist »profesionalno, strokovno, kakovostno in korektno opravil svojo nalogo na vhodu v sodno stavbo na Tavčarjevi, zaradi česar je tudi tam«.
Po besedah Podržaja Zobec ni upošteval hišnega reda stavbe, še bolj problematično pa je, da je pozneje ob odhodu iz stavbe Zobec pravosodnemu policistu grozil, da bo ostal brez službe. Po objavi posnetka je tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič menil, da se dogodek očitno ni zgodil tako, kot ga je prikazal Zobec, zato od njega pričakuje opravičilo. Sicer bi lahko sledil ukrep zaradi disciplinske kršitve. Zadevo bo obravnaval tudi sodni svet. Podržaj je nad odzivom Florjančiča zadovoljen, po njegovem je le nekoliko pozen. Po njegovih besedah primer potrjuje, da je velika večina zaposlenih v sistemu dobrih, kakovostnih in korektnih.
