Policija: Občinski uslužbenci prejemali podkupnine

Celjski kriminalisti so ovadili šest pravnih in 14 fizičnih oseb, med njimi štiri uslužbence celjske in vojniške občine.
Fotografija: Natančno za koliko sta bila oškodovana proračuna občin Celje in Vojni ter državni proračun, ni znano, kriminalisti ocenjujejo, da za več sto tisoč evrov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Natančno za koliko sta bila oškodovana proračuna občin Celje in Vojni ter državni proračun, ni znano, kriminalisti ocenjujejo, da za več sto tisoč evrov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Celjski kriminalisti so zaradi suma storitve dvaindvajsetih kaznivih dejanj jemanja in prejemanja podkupnine na specializirano državno tožilstvo podali več kazenskih ovadb zoper občinske uslužbence, gradbena podjetja in njihove zastopnike. Štirje uslužbenci Mestne občine Celje in občine Vojnik so po ugotovitvah kriminalistov od gradbenih podjetij prejemali podkupnine, da bi ta podjetja pridobila posle, pa so prirejali razpisno dokumentacijo, namerno razveljavljali postopke javnega naročanja, posegali v že prejete ponudbe … Skupno naj bi bili občinska in državni proračun oškodovani za več sto tisoč evrov.

Prav občinski uslužbenci so bili za kazniva dejanja ključni, je dejal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto pri celjskih kriminalistih Ervin Stojnšek: »Darila, ki so jih prejeli osumljeni javni uslužbenci, so bila v denarju od 2000 do 4000 evrov po posameznem poslu, pa v materialnih darilih, kot so visoko vredna oblačila oziroma ostale dobrine, pa sredstva oziroma različne usluge.«

image_alt
Na občinah štirje osumljeni, da so prejemali podkupnine

Podkupljeni javni uslužbenci so po navedbah Stojnška prirejali razpise za točno določenega izvajalca, namerno so razveljavili postopek javnega naročanja ter ob ponovni izvedbi privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi ponudbami, včasih so posegali v že poslano razpisno dokumentacijo, ko se je ta še pošiljala po pošti, je razložil Stojnšek: »Razpolagali so z žigi pravnih oseb, ki so kandidirale na navedenih razpisih, razpolagali so z več ponudbami, ki so jih vlagali v spise, odvisno od potrebe po primernem znesku. Ali pa so imeli pri sebi več kuvert z odtisnjenimi žigi datumov prejete pošte in potem za nazaj vstavljali v tiste kuverte, ki so bile z datumom primerne razpisni dokumentaciji.«

Tudi kartelni dogovori

V preiskavi so odkrili tudi kartelne dogovore samih gradbenih podjetij, je še razložil Stojnšek: »Preko javnega uslužbenca, ki je prejel podkupnino, so dajali konkurenčne ponudbe in dogovorno dvigovali cene drug drugemu, saj so vedeli, kateri posel bo kdo opravljal.« Kriminalisti so ugotovili, da so si ponudniki izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb. »Vsi deležniki so pri tem zavestno in hote dvigovali vrednosti razpisanih poslov in povzročili veliko premoženjsko škodo občinskima in državnemu proračunu,« je dejal Stojnšek in dodal, da so prirejali tudi dokumentacijo, če izvedba ni sledila zastavljeni časovnici. Tako so denimo ponarejali račune, gradbene dnevnike oziroma nadzorstvene zapisnike in jih predlagali v izplačilo sredstev, še preden je bilo na terenu delo opravljeno.

O preiskavi korupcijskih kaznivih dejanj sta spregovorila Ervin Stojnšek (levo) in Damijan Knavs. FOTO: Špela Kuralt/Delo
O preiskavi korupcijskih kaznivih dejanj sta spregovorila Ervin Stojnšek (levo) in Damijan Knavs. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kot je dejal Stojnšek, so preiskovali obdobje od leta 2015 do 2020 in zbrali dovolj dokazov za 22 kaznivih dejanj: »Zaznava teh poslov pa je bila nekajkrat takšna, ampak niso vsi posli izpolnjevali zakonskih znakov kaznivih dejanj.« Dodal je, da je tovrstne posle zelo težko dokazovati: »Ko se preverjajo ti posli v reviziji, se napak ne ugotovi, ker so papirno brezhibni. Dokazovanje je možno samo z neposredno prisotnostjo ob njihovi sklenitvi oziroma izvajanju.« Težko je tudi oceniti, kolikšna je bila škoda, je dejal Stojnšek: »Specifika teh kaznivih dejanj je, da so bila dela opravljena, opravljali pa so jih tisti, ki so za to plačani. Dejansko protipravno premoženjsko korist predstavlja delež tako imenovane napihnjene cene. Denimo iz enega od prikritih preiskovalnih ukrepov izhaja, da je bila vrednost enega izmed del 9000 evrov, račun, ki ga je plačala občina, pa je bil 40.000 evrov.«

Celjski župan Bojan Šrot je potrdil, da so zaposleni, ki so bili v preiskavi, še vedno zaposleni na celjski občini: »Zaenkrat pa veljajo vsi za nedolžne. Da jih ne bi kdo že predčasno obsodil.«

Preberite še: