Policija pričakuje še več migrantov

Metlika, Črnomelj – Migrantski tok na naši južni meji se povečuje, opozarjajo na novomeški policijski upravi. Zato so okrepili policijske enote v Beli krajini, med drugim jim pomagajo vodniki službenih psov in policisti konjeniki. Varnostne razmere policisti sicer opisujejo kot obvladljive.
 
Obmejno območje pregledujejo tudi s helikopterjem, ponoči pa mejo nadzorujejo z napravami za nočno opazovanje. Po besedah vodje oddelka za državno mejo in tujce na novomeški policijski upravi Antona Štubljarja naši varnostni organi opažajo povečano število nezakonitih prehodov državne meje vse od septembra. Prvo večjo skupino ilegalcev so lani zajeli na območju Rosalnic v metliški občini, ko so k nam povečini pripešačili kar po mostu čez Kolpo in večina jih je zaprosila za mednarodno zaščito. Zdaj tam prehod ni več mogoč, saj so namestili varovalna vrata. V zadnjih dneh se je okrepil pritisk prebežnikov na državno mejo predvsem tam, kjer ni tehničnih ovir. Na notranjem ministrstvu smo neuradno zvedeli, da ne izključujejo postavitve dodatnih tehničnih ovir. Letos je mejo čez Kolpo v Beli krajini nezakonito prestopilo že 473 migrantov, v enakem obdobju lani prehodov niso zaznali. Do sredine aprila je mejo prestopilo 273 ljudi, kar pomeni, da so v slabem mesecu dni zajeli 200 beguncev. Migranti so stari od 15 let do 30 let, večinoma državljani Alžirije, Maroka in tudi Pakistana. Niso nasilni, tovrstnih incidentov doslej ni bilo.

Po mnenju obramboslovca dr. Klemna Grošlja je ključno za zajezitev migrantskega toka sodelovanje vseh držav na balkanski poti. Po njegovem je BiH črna luknja, saj je tamkajšnjim policistom nadzor nad migranti ušel iz rok, zato bi morala Slovenija v rešitev problema vključiti Bruselj, ki mora na vse te države izvesti politični pritisk. Kritičen je tudi do vlade, ki bi se morala kljub skorajšnjim volitvam dejavneje vključiti na Balkanu. Glavno vprašanje pa je, katere kriminalne združbe zdaj organizirajo in vodijo migrantski tok. Po neuradnih podatkih je v BiH 5000 beguncev, v nam najbližjih centrih v okolici Velike Kladuše in Bihača je največ 600 ljudi, na celi balkanski poti pa okoli 60.000.

Štubljar je opisal sodelovanje slovenskih in hrvaških varnostnih organov kot dobro, saj so pri sosedih dosegli, da so vse čolne umaknili z obrežja Kolpe, tako da se begunci ne morejo pripeljati k nam po mejni reki. Imajo skupne sestanke, in ko opazijo migrante na hrvaški strani, jih naši policisti nemudoma obvestijo. Na vprašanje Dela, zakaj kljub dobremu sodelovanju hrvaški policisti spuščajo migrante čez Kolpo, je Štubljar odgovoril: »To je vprašanje zanje.« Da hrvaški varnostni organi dostikrat zamižijo na obe očesi in dovolijo beguncem prosto pot čez Kolpo, gre po Grošljevem mnenju morda tudi za izsiljevanje sosedov, ker jim želi naša država preprečiti vstop v schengensko območje. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je prepričana, da je treba izvesti politični pritisk na hrvaško vlado, da bo migrantom preprečila vstop. Hkrati se zavzema za več policistov in vojakov v obmejnih krajih.

Po besedah Melite Močnik iz generalne policijske uprave je ocena, da Hrvati namerno prepuščajo migrante k nam, zelo nepremišljena, saj z njimi dobro sodelujejo tako na državni kot lokalni ravni. Pravi, da je glavnina hrvaških policijskih organov skoncentrirana na meji z BiH in na meji s Srbijo. Državni sekretarji iz obeh držav tudi ustvarjajo pritisk na države v regiji, Albanijo, Črno goro in BiH, da bi naredile tisto, kar lahko. Po besedah Močnikove se bo migrantski tok poleti še okrepil.