Rop po desetletju pravnomočno opran očitkov o izdaji tajnih podatkov
Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo za nekdanjega premiera Antona Ropa.
Odpri galerijo
»Ves čas sem bil prepričan, da bom oproščen,« je po prvostopenjski sodbi dejal Anton Rop. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Več kot desetletje je trajalo, da je zgodba v zvezi z izjavami o prisluškovalni aferi dobila pravnomočen sodni epilog, nekdanji premier in finančni minister Anton Rop, ki ga je tožilstvo preganjalo zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov, pa zadoščenje v obliki pravnomočne oprostilne sodbe.
Rop se je znašel v kazenskem postopku, ker je leta 2007, ko je bil poslanec, takratnemu novinarju TV Slovenija Vladimirju Vodušku v telefonskem pogovoru dejal, da sta se pred parlamentarnimi volitvami 2004., ko je bil sam premier, prvak SDS Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader menda dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da je pogovore prestregla Sova. Vodušek je pogovor objavil v TV Dnevniku, čeprav je šlo za neformalen pogovor.
Novembra 2013 so Ropa na ljubljanskem okrajnem sodišču spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov in ga obsodili na plačilo 10.000 evrov, nekdanji predsednik vlade in podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) pa se je moral zaradi obsodbe posloviti iz nadzornega sveta SID banke. Banka Slovenije mu je prepovedala opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke, češ da ne izpolnjuje več zahtevanega pogoja glede ugleda, njegovo ravnanje pa da vzbuja dvom o njegovi zmožnosti zagotoviti varen in skrben nadzor nad vodenjem banke.
Obsodbo je oktobra 2014 potrdilo višje sodišče, vrhovno pa je februarja 2016 zadevo obrnilo na glavo in sodbo razveljavilo, češ da v njej niso opredeljena dejstva za sklep, da so bili podatki, ki jih je Rop povedal novinarju, dejansko določeni kot tajni. Zadevo je vrnilo v ponovno sojenje. Okrajno sodišče je v ponovnem odločanju avgusta lani razsodilo, da ni dokazano, da je to, kar je Vodušku rekel Rop, tajni podatek, saj kot takšen ni bil evidentiran, kar bi po zakonu moral biti. Sodišče je Ropu verjelo, da je podatke, ki naj bi jih razkril, dobil od takrat še novinarja Roka Praprotnika (ta pa naključno od neznanega telovadca na Golovcu), zato v tem primeru ni šlo za razkrivanje tajnih podatkov. Obenem s tem, kar je Rop povedal novinarju, niso nastale škodljive posledice.
Banka Slovenije svojega mnenja kljub oprostilni sodbi ni spremenila. Lani je v obnovljenem postopku znova odločila, da Rop ni primeren za nadzornika banke.
Že prvostopenjsko sodišče se je strinjalo z mnenjem Ropove obrambe, da je tožilstvo v ponovljenem sojenju obtožni predlog spremenilo v škodo obdolženca, kar ni dopustno, čemur so pritrdili tudi višji sodniki. Sodišče bi moralo takšen obtožni predlog zavreči, ker pa si Rop, ki je bil na prvem sojenju obsojen, prizadeva za popolno rehabilitacijo, je višje sodišče, poudarja, vendarle vsebinsko presojalo pravilnost in zakonitost sodbe. Tudi višji sodniki menijo, da ni nobenega podatka o tem, da se je Rop seznanil s tajnim podatkom, tako kot to določa zakon o tajnih podatkih. Ni torej dokazov, da se je zavezal prevzeti skrb za varnost informacije, nesprejemljivo pa bi bilo stališče, da je vsak podatek, ki bi ga direktor Sove posredoval na primer predsedniku vlade, v vsakem primeru tajen.
»Potrebovali smo deset let, da smo to dokazali, vmes pa mi je bila povzročena velika politična, gospodarska in karierna škoda. Ves čas sem bil prepričan, da bom oproščen. Bilo je le vprašanje, kdaj,« je Rop dejal ob oprostilni sodbi na prvi stopnji. Da je desetletje, kolikor je trajal kazenski postopek, za človeka veliko breme, negativnih posledic dolgotrajnega postopka pa ni mogoče popraviti niti z oprostilno sodbo, poudarja tudi Ropov zagovornik Emil Zakonjšek. Odvetnik dodaja, da je bilo njegovi stranki onemogočeno politično delovanje, predvsem pa je bil Rop onemogočen v poklicnem življenju.
Rop si je z izjavami o dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu nakopal tudi Janševo odškodninsko tožbo, a sta novembra 2010 zakopala bojno sekiro in sklenila sodno poravnavo.
Višje sodišče je o pritožbi tožilstva, ki je izpodbijalo oprostilno sodbo, odločilo že januarja. Kazenski pregon je absolutno zastaral februarja letos (dve leti po razveljavitvi prve sodbe na vrhovnem sodišču), zato je višje sodišče pohitelo, a je odločitev šla mimo oči javnosti, tako kot je večji del ponovljenega sojenja potekal za zaprtimi vrati.
Rop se je znašel v kazenskem postopku, ker je leta 2007, ko je bil poslanec, takratnemu novinarju TV Slovenija Vladimirju Vodušku v telefonskem pogovoru dejal, da sta se pred parlamentarnimi volitvami 2004., ko je bil sam premier, prvak SDS Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader menda dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da je pogovore prestregla Sova. Vodušek je pogovor objavil v TV Dnevniku, čeprav je šlo za neformalen pogovor.
Obsodbo razveljavilo vrhovno sodišče
Novembra 2013 so Ropa na ljubljanskem okrajnem sodišču spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov in ga obsodili na plačilo 10.000 evrov, nekdanji predsednik vlade in podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) pa se je moral zaradi obsodbe posloviti iz nadzornega sveta SID banke. Banka Slovenije mu je prepovedala opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke, češ da ne izpolnjuje več zahtevanega pogoja glede ugleda, njegovo ravnanje pa da vzbuja dvom o njegovi zmožnosti zagotoviti varen in skrben nadzor nad vodenjem banke.
Obsodbo je oktobra 2014 potrdilo višje sodišče, vrhovno pa je februarja 2016 zadevo obrnilo na glavo in sodbo razveljavilo, češ da v njej niso opredeljena dejstva za sklep, da so bili podatki, ki jih je Rop povedal novinarju, dejansko določeni kot tajni. Zadevo je vrnilo v ponovno sojenje. Okrajno sodišče je v ponovnem odločanju avgusta lani razsodilo, da ni dokazano, da je to, kar je Vodušku rekel Rop, tajni podatek, saj kot takšen ni bil evidentiran, kar bi po zakonu moral biti. Sodišče je Ropu verjelo, da je podatke, ki naj bi jih razkril, dobil od takrat še novinarja Roka Praprotnika (ta pa naključno od neznanega telovadca na Golovcu), zato v tem primeru ni šlo za razkrivanje tajnih podatkov. Obenem s tem, kar je Rop povedal novinarju, niso nastale škodljive posledice.
Banka Slovenije svojega mnenja kljub oprostilni sodbi ni spremenila. Lani je v obnovljenem postopku znova odločila, da Rop ni primeren za nadzornika banke.
Ni dokazov
Že prvostopenjsko sodišče se je strinjalo z mnenjem Ropove obrambe, da je tožilstvo v ponovljenem sojenju obtožni predlog spremenilo v škodo obdolženca, kar ni dopustno, čemur so pritrdili tudi višji sodniki. Sodišče bi moralo takšen obtožni predlog zavreči, ker pa si Rop, ki je bil na prvem sojenju obsojen, prizadeva za popolno rehabilitacijo, je višje sodišče, poudarja, vendarle vsebinsko presojalo pravilnost in zakonitost sodbe. Tudi višji sodniki menijo, da ni nobenega podatka o tem, da se je Rop seznanil s tajnim podatkom, tako kot to določa zakon o tajnih podatkih. Ni torej dokazov, da se je zavezal prevzeti skrb za varnost informacije, nesprejemljivo pa bi bilo stališče, da je vsak podatek, ki bi ga direktor Sove posredoval na primer predsedniku vlade, v vsakem primeru tajen.
Po obsodilni sodbi so vrhovni sodniki vrnili zadevo v ponovno sojenje.
Janez Janša je Ropa še odškodninsko tožil, a sta se sodno poravnala.
Rop se je med drugim moral posloviti kot nadzornik Banke Slovenije.
Janez Janša je Ropa še odškodninsko tožil, a sta se sodno poravnala.
Rop se je med drugim moral posloviti kot nadzornik Banke Slovenije.
»Potrebovali smo deset let, da smo to dokazali, vmes pa mi je bila povzročena velika politična, gospodarska in karierna škoda. Ves čas sem bil prepričan, da bom oproščen. Bilo je le vprašanje, kdaj,« je Rop dejal ob oprostilni sodbi na prvi stopnji. Da je desetletje, kolikor je trajal kazenski postopek, za človeka veliko breme, negativnih posledic dolgotrajnega postopka pa ni mogoče popraviti niti z oprostilno sodbo, poudarja tudi Ropov zagovornik Emil Zakonjšek. Odvetnik dodaja, da je bilo njegovi stranki onemogočeno politično delovanje, predvsem pa je bil Rop onemogočen v poklicnem življenju.
Za zaprtimi vrati
Rop si je z izjavami o dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu nakopal tudi Janševo odškodninsko tožbo, a sta novembra 2010 zakopala bojno sekiro in sklenila sodno poravnavo.
Višje sodišče je o pritožbi tožilstva, ki je izpodbijalo oprostilno sodbo, odločilo že januarja. Kazenski pregon je absolutno zastaral februarja letos (dve leti po razveljavitvi prve sodbe na vrhovnem sodišču), zato je višje sodišče pohitelo, a je odločitev šla mimo oči javnosti, tako kot je večji del ponovljenega sojenja potekal za zaprtimi vrati.
