Za poskus uboja sedem let zapora
Od Antona Mohorka njegov pivski prijatelj terja kar 200 tisoč evrov.
Odpri galerijo
V priporu je obtoženi že od 24. julija, ko mu je bila v zgodnjih jutranjih urah odvzeta prostost na hodniku stanovanjskega bloka v Kidričevem. FOTO: Arhiv Dela
Ptuj – Kar petkrat je sodnica Mirjana Kosi vprašala 62-letnega obtoženega Antona Mohorka, če je svoje priznanje podal prostovoljno, preden mu je potrdila sedemletno zaporno kazen za poskus uboja. Obtoženčev »pivski« prijatelj Branko Unuk, ki je bil med prepirom zaboden, od Antona Mohorka zahteva vrtoglavih 200 tisoč evrov.
Po včerajšnji sodbi se je obramba že odpovedala pritožbi, saj bi odvetnica Metka Matjašič Šerdoner svojega klienta rada zaradi večjih ugodnosti čim prej spravila iz pripora v zapor na Dobu. »Žal mi je za to, kar se je zgodilo,« so bile skoraj edine besede, ki jih je na včerajšnjem predobravnavnem naroku izrekel obtoženi. Njegovo zdravstveno stanje je zelo slabo, kar je videti že na prvi pogled. »Pa še slišim slabo,« je pristavil možakar. Obtoženi se je sicer veliko časa preživljal s prekrivanjem streh, zadnjih nekaj let pa se je bolj ali manj prepustil pitju alkohola.
Čeprav sta tožilstvo in obramba na včerajšnje sojenje prišla s podpisanim sporazumom v rokah, je bila sodnica previdna. Ker je obtoženi med drugim dejal, da ne ve, kaj natančno je podpisal na tožilstvu, ga je sodnica skupaj s ptujsko odvetnico poslala na posvetovanje na hodnik. Kratko prepričevanje obtoženega je zaleglo, da je v sodni dvorani prikimaval. Sodišču mu je potrdilo sedem let zapora. »Želimo, da bi se obtoženi čim prej preselil v zapor, da se reši pripora,« je dejala odvetnica Metka Matjašič Šerdoner.
V priporu je obtoženi že od 24. julija, ko mu je bila v zgodnjih jutranjih urah odvzeta prostost na hodniku stanovanjskega bloka v Kidričevem. V stanovanju, ki ga je imel Anton Mohorko od stanovanjskega sklada in tamkajšnje občine, sta se Anton in Branko večkrat dobivala, saj je Branko skoraj vsak dan hodil na obisk k svoji materi, ki prebiva v istem bloku, kot stanuje Anton Mohorko. Ker je Branku mati prepovedala kaditi in popivati v njenem stanovanju, je zelo rad zahajal čez hodnik v stanovanje k Antonu, kjer je bilo vse prepovedano dovoljeno.
Kaj je sprožilo njun spor, tudi sama nista znala pojasniti, saj sta kritičnega dne (pre)globoko pogledala v kozarec. Nesporno je, da je Anton Mohorko v prepiru pograbil nož in ga zarinil v prsni koš svojega prijatelja. Rezilo je le za nekaj centimetrov zgrešilo srce. Branka Unuka so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, njegovo življenje pa je nekaj časa celo viselo na nitki.
»Imam velike težave z zdravjem. Ne morem se koncentrirati in zelo hitro vzkipim. Poškodovano imam tudi oko. Bal sem se za svoje življenje. Zato zahtevam 200.000 evrov,« so bile besede oškodovanca Branka Unuka na sodišču o tem, kakšne posledice ima zaradi poškodbe. Toda dokumentacije o poslabšanju zdravja Branko Unuk ni imel, tudi ni znal pojasniti svoje astronomske višine premoženjskopravnega zahtevka. Zato sodnica o odškodnini ni odločala, ampak je oškodovanca napotila na pot pravde. Tožilstvo je obtoženemu Antonu Mohorku očitalo, da je poskus uboja zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Po včerajšnji sodbi se je obramba že odpovedala pritožbi, saj bi odvetnica Metka Matjašič Šerdoner svojega klienta rada zaradi večjih ugodnosti čim prej spravila iz pripora v zapor na Dobu. »Žal mi je za to, kar se je zgodilo,« so bile skoraj edine besede, ki jih je na včerajšnjem predobravnavnem naroku izrekel obtoženi. Njegovo zdravstveno stanje je zelo slabo, kar je videti že na prvi pogled. »Pa še slišim slabo,« je pristavil možakar. Obtoženi se je sicer veliko časa preživljal s prekrivanjem streh, zadnjih nekaj let pa se je bolj ali manj prepustil pitju alkohola.
Čeprav sta tožilstvo in obramba na včerajšnje sojenje prišla s podpisanim sporazumom v rokah, je bila sodnica previdna. Ker je obtoženi med drugim dejal, da ne ve, kaj natančno je podpisal na tožilstvu, ga je sodnica skupaj s ptujsko odvetnico poslala na posvetovanje na hodnik. Kratko prepričevanje obtoženega je zaleglo, da je v sodni dvorani prikimaval. Sodišču mu je potrdilo sedem let zapora. »Želimo, da bi se obtoženi čim prej preselil v zapor, da se reši pripora,« je dejala odvetnica Metka Matjašič Šerdoner.
Še sama ne vesta, zakaj sta se sprla
V priporu je obtoženi že od 24. julija, ko mu je bila v zgodnjih jutranjih urah odvzeta prostost na hodniku stanovanjskega bloka v Kidričevem. V stanovanju, ki ga je imel Anton Mohorko od stanovanjskega sklada in tamkajšnje občine, sta se Anton in Branko večkrat dobivala, saj je Branko skoraj vsak dan hodil na obisk k svoji materi, ki prebiva v istem bloku, kot stanuje Anton Mohorko. Ker je Branku mati prepovedala kaditi in popivati v njenem stanovanju, je zelo rad zahajal čez hodnik v stanovanje k Antonu, kjer je bilo vse prepovedano dovoljeno.
Kaj je sprožilo njun spor, tudi sama nista znala pojasniti, saj sta kritičnega dne (pre)globoko pogledala v kozarec. Nesporno je, da je Anton Mohorko v prepiru pograbil nož in ga zarinil v prsni koš svojega prijatelja. Rezilo je le za nekaj centimetrov zgrešilo srce. Branka Unuka so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, njegovo življenje pa je nekaj časa celo viselo na nitki.
»Imam velike težave z zdravjem. Ne morem se koncentrirati in zelo hitro vzkipim. Poškodovano imam tudi oko. Bal sem se za svoje življenje. Zato zahtevam 200.000 evrov,« so bile besede oškodovanca Branka Unuka na sodišču o tem, kakšne posledice ima zaradi poškodbe. Toda dokumentacije o poslabšanju zdravja Branko Unuk ni imel, tudi ni znal pojasniti svoje astronomske višine premoženjskopravnega zahtevka. Zato sodnica o odškodnini ni odločala, ampak je oškodovanca napotila na pot pravde. Tožilstvo je obtoženemu Antonu Mohorku očitalo, da je poskus uboja zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
