V nadaljevanju preberite:

Slovenske poplave nikjer zunaj Slovenije in njene neposredne soseščine niso pristale na naslovnicah ali postale osrednja novica televizijskih poročil. Washington Post je v prvih dneh po poplavah v Sloveniji o njih objavil novico. Isto BBC. Reuters dve, na kratko, agencijska dolžnost. Hudo uro v Sloveniji so detektirale tudi druge novičarske agencije. CNN je objavil kar štiri novice, med drugim je intervjuval premiera Goloba, da ga povpraša, ali evropska pomoč že prihaja. Seveda prihaja, Evropa se svojim ne izneveri. Wall Street Journal ni ničesar o Sloveniji objavil že od Tour de Francea, intenzivno pa je poročal o poplavah po tajfunu na Kitajskem in seveda objavil video hiše v Juneauju. New York Times, prvi izmed medijev, ki ga evropski in tudi slovenski novinarji navajajo kot kredibilen vir novic, ni o največji naravni katastrofi v zgodovini Slovenije objavil ničesar. Ta torek poplave v Sloveniji omenja v obširnejšem prispevku o vseh naravnih ujmah, ki ta hip divjajo po Evropi. Poplave v Sloveniji se preprosto ne prodajajo, ne prinašajo toliko klikov kot »naše« katastrofe, denimo požari na otoku Maui, in tematike, ki polarizirajo. Zaradi premalo kvadratnih kilometrov površine je Slovenija nezanimiva in nepomembna, se v razlago ponuja argument geografske majhnosti. Tajvan ni niti država in še manj velika država, a je že leto in pol v središču zanimanja vseh zahodnih medijev.