V nadaljevanju preberite: 

Kljub padavinam v zadnjih dnevih je večji del države še vedno v primežu kmetijske suše, ki bo zmanjšala količino in poslabšala kakovost pridelka. Opozorila, da zaradi vse hujših posledic podnebnih sprememb pridelava hrane brez namakanja ne bo več mogoča, se ponavljajo vsako leto, a je Slovenija še vedno na repu EU po odstotku in obsegu kmetijskih zemljišč, ki jih namaka. V 23 letih nam je »uspelo« površine, pripravljene za namakanje, povečati z 0,9 na 1,4 odstotka oziroma na okoli 6700 hektarov (leto 2023). V resnici pa se namaka le dobra polovica teh zemljišč.

Preberite, kje vzroke za to vidijo na kmetijskem ministrstvu, kakšne rešitve predlaga Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete, in kako napredujejo nekateri največji projekti namakalnih sistemov v državi.