Zahodna Evropa doživela najtoplejši junij doslej

Minuli mesec je bil na globalni ravni tretji najtoplejši junij v zgodovini meritev. Povprečna svetovna temperatura zraka blizu površja je dosegla 16,46 stopinje Celzija, kar je 0,2 stopinje Celzija manj od rekorda iz leta 2024 in 1,3 stopinje Celzija nad predindustrijskim obdobjem, je brati v najnovejšem poročilu službe za podnebne spremembe pri programu Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus (C3S).

Na stari celini je bil junij peti najtoplejši, odkar spremljajo te podatke. Povprečna temperatura­ nad evropskim kopnim je bila 18,46 stopinje Celzija, kar je več kot stopinjo Celzija nad povprečjem v obdobju 1991–2020. Najbolj je izstopala zahodna Evropa, kjer je bila povprečna junijska temperatura 20,49 stopinje Celzija, s čimer je za 0,06 stopinje Celzija padel dosedanji regionalni rekord iz leta 2003.

 K temu sta, kakor je razvidno iz poročila, izdatno prispevala izrazita vročinska valova, ki sta zajela večji del zahodne in južne Evrope. V večjem delu regije so občutene temperature (ne dejanske) preseg­le 38 stopinj Celzija, v delih Portugalske so se občutene temperature gibale celo okoli 48 stopinj Celzija. Ni presenetljivo, da so v zahodnem Sredozemlju zaznali tudi najvišjo dnevno temperaturo morske površine za junij doslej (27 stopinj Celzija), kar je bilo največje odstopanje glede na povprečje za katerikoli mesec (+3,7 stopinje Celzija).

»Junija 2025 je izjemen vročinski val prizadel velik del zahodne Evrope, pri čemer je večina regije doživela velik toplotni stres. Ta vročinski val je bil še intenzivnejši zaradi rekordno visokih temperatur morskega površja v zahodnem Sredozemlju,« je komentirala izsledke strateška vodja za podnebje pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) Samantha Burgess. Dodala je, da bodo takšni dogodki v segrevajočem se svetu »verjetno vse pogostejši, intenzivnejši in bodo prizadeli vse več ljudi po Evropi«.

Poleg zahodne Evrope so bile temperature najbolj nad povprečjem v Združenih državah Amerike, severni Kanadi, osrednji Aziji, vzhodni Aziji in zahodni Antarktiki. Na drugi strani se je živo srebro pod povprečnimi ravnmi zadrževalo v južnih delih zelene celine, zlasti v Argentini in Čilu, Indiji in vzhodni Antarktiki. V zahodni in južni Evropi je bilo prav tako bolj suho od povprečja. Enako velja za večji del Združenega kraljestva, južne Skandinavije in dele zahodne Rusije, medtem ko jo bilo na Islandiji, Irskem, severu Združenega kraljestva, Danskem, Finskem, baltskih državah, Belorusiji ter delih Ukrajine in Rusije bolj vlažno kot običajno.