Evropski denar za sončne elektrarne
To so bila pričakovanja, 10 milijonov evrov kohezijskega denarja bo na voljo na petkovem razpisu ministrstva za infrastrukturo.
Odpri galerijo
Kar so pričakovali investitorji, bo na voljo v petek, kohezijski denar. FOTO: Marko Feist
Ljubljana – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori za javni razpis za sofinanciranje nakupa in postavitve naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije za obdobje med 2019 in 2022. Kohezijski sklad bo prispeval 10 milijonov evrov, ministrstvo za infrastrukturo pa bo razpis objavilo predvidoma v petek.
Na javnem razpisu bodo izbrali projekte, ki bodo prejeli nepovratna sredstva za nakup in vgradnjo naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. Gre za nakup fotonapetostnih modulov, opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije z izrabo sončne energije, hranilnikov energije in za priključitev na elektroenergetsko omrežje.
Denar je namenjen gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom in zadrugam.
Kot zmago so že prenovljeno uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki večjemu številu ljudi omogočajo, da sodelujejo pri proizvajanju čistejše energije, pozdravili v okoljevarstvenih organizacijah Focus in Greenpeace, saj so si skupaj s skupnostjo občin Slovenije za te spremembe prizadevali že dve leti.
»V društvu Focus smo sprejetja uredbe veseli. Gre sicer za majhen, a pomemben korak v smeri trajnostnega energetskega prehoda, ki lahko obnovljivim virom energije dejansko vrne pozitivno podobo. Upamo, da bo uredba pripomogla k oživljanju sektorja obnovljivih virov energije, ki je v zadnjih letih stagniral. Zagotovo pa ta korak ni dovolj, zato bo morala vlada sprejeti precej bolj aktivno vlogo pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Državljane in skupnosti pozivamo, da izkoristijo priložnost, ki se jim ponuja: proizvodnja električne energije za lastne potrebe iz čistih virov, ki se izplača,« pravi Tomislav Tkalec iz Focusa.
Katja Huš iz Greenpeacea dodaja, da ne bo nič pomagalo, če bodo to ostale črke na papirju. »Pred kratkim je premier Šarec sprejel skupino mladih, ki so organizirali podnebni štrajk v Sloveniji. Če njegove besede o podpori podnebnemu boju niso le floskule, bo vlada pospremila tudi ta novi ukrep s široko (promocijsko) kampanjo, ki bo dejansko spodbudila ljudi in občine, da postavljajo skupne elektrarne. Zakaj ne bi bili poleg nacionalnih kampanj o zdravju, prehrani, varnosti v prometu, ljudje obveščeni tudi o možnosti sosedske sončne elektrarne?« sprašuje Huševa.
Do leta 2050 bi lahko lastno električno energijo iz sonca in vetra proizvajalo več kot 900.000 prebivalcev Slovenije, kar predstavlja skoraj polovico celotne populacije. Ti energetski državljani bi lahko do leta 2030 proizvajali 1,5 teravatne ure, do leta 2050 pa štiri teravatne ure elektrike. Do sredine stoletja bi lahko tako energetski državljani pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji. Poročilo Potencial za energetske državljane v Evropski uniji je izvedel okoljski raziskovalni inštitut CE Delft po naročilu Evropske zveze za obnovljivo energijo (EREF) ter organizacij Friends of the Earth Europe, Greenpeace in REScoop.eu.
Na javnem razpisu bodo izbrali projekte, ki bodo prejeli nepovratna sredstva za nakup in vgradnjo naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. Gre za nakup fotonapetostnih modulov, opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije z izrabo sončne energije, hranilnikov energije in za priključitev na elektroenergetsko omrežje.
Denar je namenjen gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom in zadrugam.
Kot zmago so že prenovljeno uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki večjemu številu ljudi omogočajo, da sodelujejo pri proizvajanju čistejše energije, pozdravili v okoljevarstvenih organizacijah Focus in Greenpeace, saj so si skupaj s skupnostjo občin Slovenije za te spremembe prizadevali že dve leti.
»V društvu Focus smo sprejetja uredbe veseli. Gre sicer za majhen, a pomemben korak v smeri trajnostnega energetskega prehoda, ki lahko obnovljivim virom energije dejansko vrne pozitivno podobo. Upamo, da bo uredba pripomogla k oživljanju sektorja obnovljivih virov energije, ki je v zadnjih letih stagniral. Zagotovo pa ta korak ni dovolj, zato bo morala vlada sprejeti precej bolj aktivno vlogo pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Državljane in skupnosti pozivamo, da izkoristijo priložnost, ki se jim ponuja: proizvodnja električne energije za lastne potrebe iz čistih virov, ki se izplača,« pravi Tomislav Tkalec iz Focusa.
Državljanska četrtina elektrike
Katja Huš iz Greenpeacea dodaja, da ne bo nič pomagalo, če bodo to ostale črke na papirju. »Pred kratkim je premier Šarec sprejel skupino mladih, ki so organizirali podnebni štrajk v Sloveniji. Če njegove besede o podpori podnebnemu boju niso le floskule, bo vlada pospremila tudi ta novi ukrep s široko (promocijsko) kampanjo, ki bo dejansko spodbudila ljudi in občine, da postavljajo skupne elektrarne. Zakaj ne bi bili poleg nacionalnih kampanj o zdravju, prehrani, varnosti v prometu, ljudje obveščeni tudi o možnosti sosedske sončne elektrarne?« sprašuje Huševa.
Do leta 2050 bi lahko lastno električno energijo iz sonca in vetra proizvajalo več kot 900.000 prebivalcev Slovenije, kar predstavlja skoraj polovico celotne populacije. Ti energetski državljani bi lahko do leta 2030 proizvajali 1,5 teravatne ure, do leta 2050 pa štiri teravatne ure elektrike. Do sredine stoletja bi lahko tako energetski državljani pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji. Poročilo Potencial za energetske državljane v Evropski uniji je izvedel okoljski raziskovalni inštitut CE Delft po naročilu Evropske zveze za obnovljivo energijo (EREF) ter organizacij Friends of the Earth Europe, Greenpeace in REScoop.eu.
