Izvoz odpadne plastike v revne države se bliža koncu
Iz EU bo od 1. januarja v države v razvoju prepovedano izvažati odpadno plastiko, ki je ni mogoče reciklirati.
Odpri galerijo
Tudi slovenska odpadna plastika je šla po svetu. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Po revidiranih pravilih iz leta 2006 se bodo morali uvozniki in izvozniki odpadkov dogovoriti, kako bodo obravnavali pošiljke odpadkov. Komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je pojasnil, da nova pravila preprečujejo izvoz mešanih plastičnih odpadkov v države v razvoju zunaj OECD.
Revizija predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov sledi kitajski ustavitvi uvoza mešanih plastičnih odpadkov leta 2018 in ugotovitvam okoljevarstvenikov, da odpadki po novem potujejo v druge azijske države, denimo v Malezijo, kjer jih stresejo v morje. Sinkevičius je povedal, da bodo tudi znotraj OECD izvozniki in uvozniki odpadkov, ki jih je težko reciklirati, potrebovali dovoljenje obeh držav. V države, ki niso znotraj skupine OECD, pa bo mogoče poslati čiste, nenevarne odpadke, te bo treba reciklirati po zelo ostrih pravilih. Namen novih predpisov je uveljavitev evropskega zelenega dogovora in vzpostavitev krožnega gospodarstva.
Veliko plastičnih odpadkov, poslanih na svetovni jug, ni bilo primerno obdelanih, saj večinoma končajo na odlagališčih, v oceanih ali v neprimernih sežigalnicah. Države v razvoju večinoma nimajo dovolj zmogljivosti za predelavo odpadkov. Po novih predpisih bo v te države mogoče pošiljati le čiste plastične odpadke, take, kot jih še vedno sprejema Kitajska. Strožja pravila bodo tudi za izvoz odpadkov iz EU v druge države OECD ter za pošiljke odpadkov znotraj EU. »Ta nova pravila so jasen signal, da v EU prevzemamo odgovornost za odpadke, ki jih ustvarjamo,« je dejal Sinkevičius in dodal, da je to tudi pomemben mejnik v boju proti plastičnemu onesnaženju, prehodu v krožno gospodarstvo in doseganju ciljev zelenega dogovora.
Vsako leto prebivalci EU proizvedemo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih predelamo manj kot tretjino. Po svetu je 85 odstotkov odpadkov na plažah plastičnih.
Po novi evropski strategiji za plastiko bo do leta 2030 vso plastično embalažo mogoče preprosto reciklirati. Uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo bo zelo zmanjšana, namerna uporaba mikroplastike pa prepovedana. V okoljevarstvenih organizacijah so opozorili, da lahko trgovci z dokaj preprostimi ukrepi zmanjšajo količino odpadne embalaže za tretjino.
Mogoče bi kdo pomislil, da bo po 1. januarju 2021 lahko odpadke izvažal prek Velike Britanije, ki takrat ne bo več članica EU. Vendar je tudi tam v postopku zakon, ki preprečuje, da bi revnejše države postale odlagališče za britanske plastične odpadke.
Okrepljen svetovni nadzor nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov od januarja naprej predvideva tudi baselska konvencija iz leta 1989. Po konvenciji o nadzoru nad čezmejnimi pošiljkami nevarnih odpadkov in njihovemu odlaganju, ki je ZDA še niso ratificirale, EU pa kot celota že 1994, naj bi 184 držav poostrilo tudi nadzor nad plastičnimi odpadki.
Od leta 1950 smo proizvedli približno 6,3 milijarde ton plastičnih odpadkov, od tega so jih 12 odstotkov sežgali, manj kot 10 odstotkov reciklirali in skoraj 80 odstotkov odložili ali odvrgli. Lani je Evropska unija izvozila 1,5 milijona ton plastičnih odpadkov, največ v Turčijo in azijske države, kot sta Malezija in Indonezija.
Revizija predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov sledi kitajski ustavitvi uvoza mešanih plastičnih odpadkov leta 2018 in ugotovitvam okoljevarstvenikov, da odpadki po novem potujejo v druge azijske države, denimo v Malezijo, kjer jih stresejo v morje. Sinkevičius je povedal, da bodo tudi znotraj OECD izvozniki in uvozniki odpadkov, ki jih je težko reciklirati, potrebovali dovoljenje obeh držav. V države, ki niso znotraj skupine OECD, pa bo mogoče poslati čiste, nenevarne odpadke, te bo treba reciklirati po zelo ostrih pravilih. Namen novih predpisov je uveljavitev evropskega zelenega dogovora in vzpostavitev krožnega gospodarstva.
Le čisti odpadki v izvoz
Veliko plastičnih odpadkov, poslanih na svetovni jug, ni bilo primerno obdelanih, saj večinoma končajo na odlagališčih, v oceanih ali v neprimernih sežigalnicah. Države v razvoju večinoma nimajo dovolj zmogljivosti za predelavo odpadkov. Po novih predpisih bo v te države mogoče pošiljati le čiste plastične odpadke, take, kot jih še vedno sprejema Kitajska. Strožja pravila bodo tudi za izvoz odpadkov iz EU v druge države OECD ter za pošiljke odpadkov znotraj EU. »Ta nova pravila so jasen signal, da v EU prevzemamo odgovornost za odpadke, ki jih ustvarjamo,« je dejal Sinkevičius in dodal, da je to tudi pomemben mejnik v boju proti plastičnemu onesnaženju, prehodu v krožno gospodarstvo in doseganju ciljev zelenega dogovora.
Vsako leto prebivalci EU proizvedemo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih predelamo manj kot tretjino. Po svetu je 85 odstotkov odpadkov na plažah plastičnih.
Ni gotovo, da ni noben kos končal v morju v Aziji. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Po novi evropski strategiji za plastiko bo do leta 2030 vso plastično embalažo mogoče preprosto reciklirati. Uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo bo zelo zmanjšana, namerna uporaba mikroplastike pa prepovedana. V okoljevarstvenih organizacijah so opozorili, da lahko trgovci z dokaj preprostimi ukrepi zmanjšajo količino odpadne embalaže za tretjino.
Mogoče bi kdo pomislil, da bo po 1. januarju 2021 lahko odpadke izvažal prek Velike Britanije, ki takrat ne bo več članica EU. Vendar je tudi tam v postopku zakon, ki preprečuje, da bi revnejše države postale odlagališče za britanske plastične odpadke.
Največ odpadkov v Turčijo in azijske države
Okrepljen svetovni nadzor nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov od januarja naprej predvideva tudi baselska konvencija iz leta 1989. Po konvenciji o nadzoru nad čezmejnimi pošiljkami nevarnih odpadkov in njihovemu odlaganju, ki je ZDA še niso ratificirale, EU pa kot celota že 1994, naj bi 184 držav poostrilo tudi nadzor nad plastičnimi odpadki.
Od leta 1950 smo proizvedli približno 6,3 milijarde ton plastičnih odpadkov, od tega so jih 12 odstotkov sežgali, manj kot 10 odstotkov reciklirali in skoraj 80 odstotkov odložili ali odvrgli. Lani je Evropska unija izvozila 1,5 milijona ton plastičnih odpadkov, največ v Turčijo in azijske države, kot sta Malezija in Indonezija.
