Kemisu še prepovedali obratovanje
Že včeraj je Kemis nehal obratovati zaradi odklopa elektrike, danes še inšpekcijska odločba
Odpri galerijo
Inšpektorji so Kemisu prepovedali obratovanje. FOTO: Matej Družnik/Delo
Napovedi so bile točne, Kemis je dobil odločbo gradbene inšpekcije, da je tudi nadstrešnica, poleg bazena za požarno vodo, črna gradnja. Odločba pomeni takojšnjo prepoved obratovanja, čeprav je to brez elektrike nemogoče. Je pa prisilno zapiranje Kemisa razburilo tudi GZS.
Črna gradnja je tudi odprta nadstrešnica za skladiščenje odpadkov, medtem ko prizidek k njej nima uporabnega dovoljenja, je STA povedal odvetnik vrhniške občine Tomaž Petrovič. Po Petrovičevih pojasnilih je treba po odločbah inšpektorata za okolje in prostor odprto nadstrešnico v enem letu odstraniti in v njej takoj prenehati opravljati dejavnost. Za prizidek k njej pa Kemis nima uporabnega dovoljenja, zato zanj prav tako velja prepoved opravljanja dejavnosti.
»V Sloveniji so postali odpadki izjemen problem. Čeprav so sestavni del življenja, se pri nas nočemo soočiti z njimi. Zato ne samo, da ne razvijamo infrastrukture za ravnanje z odpadki, temveč jo drastično poslabšujemo,« pravijo na GZS in dodajajo, da se je včeraj potrdilo, da kot družba in država ravnamo splošno družbeno neodgovorno, ko so podjetju Kemis prekinili dobavo elektrike in napovedali odklop od vodovodnega sistema. Državni organi so začeli izvajati te skrajne ukrepe, kljub temu da se na lokaciji podjetja trenutno nahaja 800 ton nevarnih odpadkov. S tem so ogrozili varnost in zdravje ljudi in okolja.
»Postopki odklopa elektrike in vode potekajo z neverjetno naglico, pri čemer vloge Kemisa za legalizacijo objekta nihče od pristojnih še ni vzel niti v obravnavo. To je presenetljivo, saj je Kemis pod stalim nadzorom inšpektorata za okolje in prostor, ki je redno spremljal tudi ukrepe podjetja za sanacijo objektov po požaru. Del sanacije je bila tudi nadgradnja požarne varnosti z gradnjo rezervoarja požarne vode. Ravno to izboljšanje je inšpektorat razglasil za črno gradnjo, ki naj jo podjetje odstrani,« pojasnjujejo v GZS.
Na Gospodarski zbornici Slovenije so osupli nad takim potekom dogajanj, saj so navedeni ukrepi nerazumljivi, preuranjeni in nesorazmerni glede na škodo, ki bo povzročena tako podjetju Kemis kot širšemu slovenskemu gospodarstvu in gospodinjstvom, ki se bodo soočili z vprašanjem, kako varno odstraniti nevarne odpadke. »Zato je po naši oceni primerno, da se do izdaje odločbe upravne enote Vrhnika o legalizaciji objektov na lokaciji Kemisa navedene ukrepe pristojnih organov začasno zaustavi in s tem prepreči škoda in povzročanje splošne nevarnosti,« pričakujejo v GZS.
Iz Kemisa so MOP pisali, da so jim včeraj ob 14.11 odklopili elektriko brez kakršnega koli vnaprejšnjega obvestila ali opozorila in to v celotnem podjetju, ne zgolj v delu, kjer ni nevarnih odpadkov. Tudi Elektro Ljubljana je po odločbi sicer imel 10 dni časa za odklop elektrike, enako kot velja za odklop vode.
Posebej jih boli, ker so po zahtevi MOP septembra lani začeli s postopkom za pridobitev gradbenih dovoljenj za vse objekte, pa je preteklo šest mesecev, da je vlada zgolj odločila, da je za to pristojna upravna enota Vrhnika in ne MOP. Zato MOP sprašujejo, kako bodo pojasnili delovanje svojega organa (gradbene inšpekcije), če pride do samovžiga nevarnih odpadkov v Kemisu. Ta brez elektrike in vode namreč ne more zagotavljati požarne varnosti.
Sprašujejo tudi, kako bo MOP pojasnil svoje delovanje, ko se bodo nevarni odpadki začeli kopičiti v podjetjih, bolnišnicah in pri komunalnih podjetjih.
Ministrstvo za okolje in prostor bo v situaciji s Kemisom, ki zaradi odločbe inšpekcije in izklopa elektrike ne more poskrbeti za nevarne odpadke, v okviru zakonskih možnosti zagotavljalo varovanje okolja, je zatrdil minister, ki opravlja tekoče posle, Simon Zajc. Kakšne so te možnosti, ni pojasnil, znova pa je poudaril nujo za domačo obdelavo odpadkov, tudi termično izrabo.
»Inšpektorji, tako gradbeni kot tudi ostali, lahko delujejo samo v skladu z zakonodajo in tudi tokrat ne more biti drugače,« je, kot poroča STA, Zajc dejal novinarjem v Bruslju. Dodal je, da je zakonodaja v takih primerih jasna, in če je objekt črna gradnja, so ukrepi predpisani. Iz MOP pa so sporočili, da so prav zaradi takih primerov pripravili predlog spremembe gradbene zakonodaje, ki pa čaka na sprejem na vladi, saj ta tega ne more sprejeti v času, ko opravlja le tekoče posle. Predlog predvideva, da bi lahko vlada na predlog ministra v primeru, da bi bilo jasno, da je zaradi odločbe inšpektorja ogrožena javna varnost ali varovanje okolja, sprejela sklep, da se izvajanje take odločbe odloži.
Že leta 2017, ko je Kemis zgorel, so druge družbe v Sloveniji zagotavljale, da bodo lahko nadomestile izpad, vendar pa je minister spomnil, da je njihovo ravnanje odvisno tudi od partnerjev v tujini, ki sprejemajo te odpadke. V zbornici komunalnega gospodarstva ob tem opozarjajo, da so se razmere v malo manj kot treh letih spremenile. Sežigalnice so zdaj polne, zato se sežig draži.
Črna gradnja je tudi odprta nadstrešnica za skladiščenje odpadkov, medtem ko prizidek k njej nima uporabnega dovoljenja, je STA povedal odvetnik vrhniške občine Tomaž Petrovič. Po Petrovičevih pojasnilih je treba po odločbah inšpektorata za okolje in prostor odprto nadstrešnico v enem letu odstraniti in v njej takoj prenehati opravljati dejavnost. Za prizidek k njej pa Kemis nima uporabnega dovoljenja, zato zanj prav tako velja prepoved opravljanja dejavnosti.
»V Sloveniji so postali odpadki izjemen problem. Čeprav so sestavni del življenja, se pri nas nočemo soočiti z njimi. Zato ne samo, da ne razvijamo infrastrukture za ravnanje z odpadki, temveč jo drastično poslabšujemo,« pravijo na GZS in dodajajo, da se je včeraj potrdilo, da kot družba in država ravnamo splošno družbeno neodgovorno, ko so podjetju Kemis prekinili dobavo elektrike in napovedali odklop od vodovodnega sistema. Državni organi so začeli izvajati te skrajne ukrepe, kljub temu da se na lokaciji podjetja trenutno nahaja 800 ton nevarnih odpadkov. S tem so ogrozili varnost in zdravje ljudi in okolja.
Na GZS menijo, da tako hitro ukrepanje inšpektorjev ogroža varnost. FOTO: Matej Družnik/Delo
»Postopki odklopa elektrike in vode potekajo z neverjetno naglico, pri čemer vloge Kemisa za legalizacijo objekta nihče od pristojnih še ni vzel niti v obravnavo. To je presenetljivo, saj je Kemis pod stalim nadzorom inšpektorata za okolje in prostor, ki je redno spremljal tudi ukrepe podjetja za sanacijo objektov po požaru. Del sanacije je bila tudi nadgradnja požarne varnosti z gradnjo rezervoarja požarne vode. Ravno to izboljšanje je inšpektorat razglasil za črno gradnjo, ki naj jo podjetje odstrani,« pojasnjujejo v GZS.
Na Gospodarski zbornici Slovenije so osupli nad takim potekom dogajanj, saj so navedeni ukrepi nerazumljivi, preuranjeni in nesorazmerni glede na škodo, ki bo povzročena tako podjetju Kemis kot širšemu slovenskemu gospodarstvu in gospodinjstvom, ki se bodo soočili z vprašanjem, kako varno odstraniti nevarne odpadke. »Zato je po naši oceni primerno, da se do izdaje odločbe upravne enote Vrhnika o legalizaciji objektov na lokaciji Kemisa navedene ukrepe pristojnih organov začasno zaustavi in s tem prepreči škoda in povzročanje splošne nevarnosti,« pričakujejo v GZS.
Kaj če se vžge?
Iz Kemisa so MOP pisali, da so jim včeraj ob 14.11 odklopili elektriko brez kakršnega koli vnaprejšnjega obvestila ali opozorila in to v celotnem podjetju, ne zgolj v delu, kjer ni nevarnih odpadkov. Tudi Elektro Ljubljana je po odločbi sicer imel 10 dni časa za odklop elektrike, enako kot velja za odklop vode.
Posebej jih boli, ker so po zahtevi MOP septembra lani začeli s postopkom za pridobitev gradbenih dovoljenj za vse objekte, pa je preteklo šest mesecev, da je vlada zgolj odločila, da je za to pristojna upravna enota Vrhnika in ne MOP. Zato MOP sprašujejo, kako bodo pojasnili delovanje svojega organa (gradbene inšpekcije), če pride do samovžiga nevarnih odpadkov v Kemisu. Ta brez elektrike in vode namreč ne more zagotavljati požarne varnosti.
Sprašujejo tudi, kako bo MOP pojasnil svoje delovanje, ko se bodo nevarni odpadki začeli kopičiti v podjetjih, bolnišnicah in pri komunalnih podjetjih.
»MOP bo varoval okolje«
Ministrstvo za okolje in prostor bo v situaciji s Kemisom, ki zaradi odločbe inšpekcije in izklopa elektrike ne more poskrbeti za nevarne odpadke, v okviru zakonskih možnosti zagotavljalo varovanje okolja, je zatrdil minister, ki opravlja tekoče posle, Simon Zajc. Kakšne so te možnosti, ni pojasnil, znova pa je poudaril nujo za domačo obdelavo odpadkov, tudi termično izrabo.
»Inšpektorji, tako gradbeni kot tudi ostali, lahko delujejo samo v skladu z zakonodajo in tudi tokrat ne more biti drugače,« je, kot poroča STA, Zajc dejal novinarjem v Bruslju. Dodal je, da je zakonodaja v takih primerih jasna, in če je objekt črna gradnja, so ukrepi predpisani. Iz MOP pa so sporočili, da so prav zaradi takih primerov pripravili predlog spremembe gradbene zakonodaje, ki pa čaka na sprejem na vladi, saj ta tega ne more sprejeti v času, ko opravlja le tekoče posle. Predlog predvideva, da bi lahko vlada na predlog ministra v primeru, da bi bilo jasno, da je zaradi odločbe inšpektorja ogrožena javna varnost ali varovanje okolja, sprejela sklep, da se izvajanje take odločbe odloži.
Že leta 2017, ko je Kemis zgorel, so druge družbe v Sloveniji zagotavljale, da bodo lahko nadomestile izpad, vendar pa je minister spomnil, da je njihovo ravnanje odvisno tudi od partnerjev v tujini, ki sprejemajo te odpadke. V zbornici komunalnega gospodarstva ob tem opozarjajo, da so se razmere v malo manj kot treh letih spremenile. Sežigalnice so zdaj polne, zato se sežig draži.
