Koliko bo iz evropskega proračuna dobilo slovensko kmetijstvo, še neznanka

Koliko denarja od predvidenih 295,7 milijarde evrov bodo v predlaganem prihodnjem evropskem proračunu dobili slovensko kmetijstvo, gozdarstvo in prehranski sektor, ni znano. Predlog uvaja številne novosti, ki jih na kmetijskem ministrstvu še preučujejo.

Ključna novost predloga prihodnjega evropskega proračuna za obdobje 2028-2034, imenovanega tudi večletni finančni okvir EU, je združitev obstoječih skladov za financiranje ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike (SKP), skupne ribiške politike in notranje varnosti v enoten instrument v višini 865 milijard evrov. Ta znesek bo namenjen izvajanju nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov, s katerimi se bo zagotovilo boljše doseganje rezultatov teh politik, povzema ministrstvo.

Predlagani so tudi nekateri novi ukrepi: za krizno upravljanje, za prehod kmetij na bolj trajnostne in odporne kmetijske prakse ter za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah v času dopusta ali bolniške. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Znotraj te enotne ovojnice Evropska komisija predlaga 295,7 milijarde evrov za kmetijstvo in ribištvo. Od tega bo 294 milijard namenjeno kmetijstvu za izvajanje ukrepov iz zdajšnjega programskega obdobja, kjer so prejemniki sredstev neposredno kmetijska gospodarstva. Ti ukrepi so neposredna plačila, plačila za območja z omejenimi dejavniki, plačila za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe, plačila za mlade kmete, ukrepi za upravljanje s tveganji, naložbene podpore in ukrepi, ki se izvajajo v okviru sektorskih načrtov (čebelarstvo, vinogradništvo).

Denar bo mogoče dobiti tudi zunaj zamejenih sredstev

Ukrepi spodbujanja sodelovanja, znanja in izvajanja pristopa Leader pa bodo v prihodnje financirani iz drugih sredstev te skupne ovojnice. Glede na navedeno enostavna primerjava med obsegom sredstev SKP za sedanje obdobje in novo zamejitvijo ni mogoča, pojasnjuje ministrstvo.

Po besedah ministrice Mateje Čalušić mora biti v nadaljnjih pogajanjih »za vlado pomembna prioriteta ovojnica Slovenije v okviru nacionalnih in regionalnih programov, katere del je tudi kmetijstvo«. Dodala je, da si bo prizadevala, da bodo pri pripravi nacionalnih in regionalnih načrtov izkoriščene vse finančne priložnosti za kmetijstvo in prehranski sektor, tudi izven zamejenih sredstev za kmetijstvo.

Predlog sicer ohranja cilje na področju SKP ter dobro poznan nabor ukrepov, kar ministrstvo ocenjuje kot pozitivno. Predlagani so tudi nekateri novi ukrepi: za krizno upravljanje, za prehod kmetij na bolj trajnostne in odporne kmetijske prakse ter za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah v času dopusta ali bolniške. Hkrati predlog predvideva poenostavitve v izvajanju nacionalnega načrta in ukrepov za kmetijstvo v novem programskem obdobju, kot je uporaba pavšalnih plačil za kmete.