Leto 2019 drugo najtoplejše od konca 19. stoletja
Lani je bilo za 0,98 stopinje Celzija topleje od povprečja med letoma 1951 in 1980.
Odpri galerijo
V Avstraliji so vidne konkretne posledice podnebnih sprememb. FOTO: Peter Parks/AFP
Analiza podatkov, ki so jo opravili strokovnjaki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa in pri ameriški nacionalni upravi za oceane in ozračje (NOAA), kažejo, da so bile globalne temperature druge najvišje od začetka merjenja temperatur leta 1880. Toplejše je bilo le leto 2016, so navedli na spletni strani Nase.
Trend segrevanja ozračja se nadaljuje. Zadnjih pet let je bilo najtoplejših v najmanj 140 letih. Lani je bilo za 0,98 stopinje Celzija topleje od povprečja med letoma 1951 in 1980. »Desetletje, ki se je končalo, je bilo najtoplejše desetletje od začetka meritev. Vsako desetletje po letu 1960 je bilo toplejše od prejšnjega,« je bil jasen direktor Nasinega Goddardovega centra Gavin Schmidt.
Od leta 1880 so povprečne globalne temperature zrasle za nekaj več kot eno stopinjo. Znanstveniki so ugotovili, da je to posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov, ki izhajajo iz človeških aktivnosti.
Na regionalne temperature vpliva vreme, zato se ne segrevajo enako vsi deli Zemlje. Arktika se, denimo, od leta 1970 segreva skoraj trikrat hitreje od preostalega sveta. Vse višje temperature ozračja in oceanov povzročajo taljenje ledenih ploskev na Grenlandiji in Antarktiki, povečuje pa se tudi število ekstremnih vremenskih dogodkov.
Preberite še:Oceani lani rekordno topli
Trave na Mount Everestu zaradi globalnega segrevanja rastejo vse više
Najtoplejše leto v Evropi je bilo lani
Trave na Mount Everestu zaradi globalnega segrevanja rastejo vse više
Najtoplejše leto v Evropi je bilo lani
Trend segrevanja ozračja se nadaljuje. Zadnjih pet let je bilo najtoplejših v najmanj 140 letih. Lani je bilo za 0,98 stopinje Celzija topleje od povprečja med letoma 1951 in 1980. »Desetletje, ki se je končalo, je bilo najtoplejše desetletje od začetka meritev. Vsako desetletje po letu 1960 je bilo toplejše od prejšnjega,« je bil jasen direktor Nasinega Goddardovega centra Gavin Schmidt.
Od leta 1880 so povprečne globalne temperature zrasle za nekaj več kot eno stopinjo. Znanstveniki so ugotovili, da je to posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov, ki izhajajo iz človeških aktivnosti.
Na regionalne temperature vpliva vreme, zato se ne segrevajo enako vsi deli Zemlje. Arktika se, denimo, od leta 1970 segreva skoraj trikrat hitreje od preostalega sveta. Vse višje temperature ozračja in oceanov povzročajo taljenje ledenih ploskev na Grenlandiji in Antarktiki, povečuje pa se tudi število ekstremnih vremenskih dogodkov.
