Pred odpiranjem lahko gostinci vadijo manjšo rabo plastike

Gostinci se na julijsko omejitev rabe plastike za enkratno uporabo lahko pripravijo in dobijo znak GZS.
Fotografija: Po epidemiji se bodo morali gostinci in njihovi gosti odpovedati nekaterim plastičnim izdelkom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Po epidemiji se bodo morali gostinci in njihovi gosti odpovedati nekaterim plastičnim izdelkom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Dobra novica v času ponovnega povečevanja rabe plastike za enkratno uporabo in smetenja z njo po parkih, gozdnih poteh in ob cestah je, da se v projekt SUPer gostinci vključuje tudi dejavnost, ki je v času epidemije zelo omejena. Projekt pa je tudi priprava na julij, ko bo po vsej Evropski uniji uveljavljena direktiva SUP (Single Use Plastic), ki prepoveduje določene plastične izdelke za enkratno uporabo.

V Sloveniji je več kot 8200 gostincev, ki v hotelih, motelih, penzionih, prenočiščih, hotelskih in apartmajskih naseljih, gorskih in drugih domovih, kampih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih ter obratih za pripravo in dostavo hrane zaposlujejo več kot 20.000 ljudi. Gostinci so morali lani dvakrat ustaviti poslovanje in tudi letos poslujejo z velikimi omejitvami. Omogočena je dostava na dom, ki pa je močno povečala porabo plastike za enkratno uporabo. Ob tem bo od julija letos prepovedana uporaba določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo (slamice, pribor in krožniki, posode za živila iz stiropora in podobno), uporabo drugih bo do leta 2026 treba zmanjšati, prilagoditi pa bo treba tudi sistem zbiranja ter oblikovanje in proizvodnjo nekaterih izdelkov.

Obalo so v projektu čistili štirikrat, v preteklem letu med karantenami. FOTO: Aleš Rosa
Obalo so v projektu čistili štirikrat, v preteklem letu med karantenami. FOTO: Aleš Rosa


Znak SUPer gostinec lahko na GZS pridobi gostinec, ki se odloči za poslovanje z manj ali brez plastike za enkratno uporabo, v določenem segmentu svoje ponudbe. V projektu sodelujejo Krajinski park Strunjan, GZS in zavod TRI-NITI. Prvi gostinec, ki je podpisal zavezo za uporabo manj plastike za enkratno uporabo, je podjetje Sovita Prehrana in storitve. Sledilo je še pet podjetij z Obale, Pizzeria Santa Lucia iz Portoroža, Hangar Bar iz Izole, gostilna Bujol iz Izole, Belvedere hoteli in turizem z restavracijo Kamin iz Izole ter okrepčevalnica pri Križu v upravljanju gostišča Rog znotraj območja Krajinskega parka Strunjan. V službi za varstvo okolja na GZS si zdaj želijo projekt razširiti še na druga območja. Gostinci lahko za več podatkov o projektu in o direktivi pišejo na naslov andreja.palatinus@gzs.si.

Cigaretni ogorki so najpogostejši plastični odpadki na obali. FOTO: Aleš Rosa
Cigaretni ogorki so najpogostejši plastični odpadki na obali. FOTO: Aleš Rosa


Krajinski park Strunjan je marca lani sicer začel izvajati dve pilotni aktivnosti, poleg SUPer gostincev še Posvoji obalo. Obe potekata v okviru projekta »Piloting Marine Litter Prevention and Mitigation Measures in Mediterranean Marine Protected Areas«, ki ga podpira organizacija MIO-ECSDE iz Grčije, v sklopu Interreg MED projekta »Plastic Busters«, sofinancira pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj.

image_alt
Projekta za čistejšo obalo z manj plastike


V projektu Posvoji obalo nabrane odpadke evidentirajo po vrsti. FOTO: Aleš Rosa
V projektu Posvoji obalo nabrane odpadke evidentirajo po vrsti. FOTO: Aleš Rosa


V sklopu aktivnosti Posvoji obalo so skupine in posamezniki »posvojili« svoj košček obale v Krajinskem parku Strunjan, s čimer so se zavezali, da bodo redno čistili in odstranjevali odpadke s svojega koščka obale ter zbirali podatke o vrstah in količinah zbranih odpadkov. Prvi so košček obale posvojili Osnovna šola Lucija, Gimnazija Antonio Sema in društvo Anbot Piran. Vse aktivnosti so sicer potekale v času karanten. Več podatkov o možnostih posvojitve koščka obale imajo v Krajinskem parku Strunjan.

Preberite še:

Komentarji: