Še ena votla zaveza o zaščiti gozdov?

Evropska komisija je včeraj objavila dolgo pričakovan zakonodajni predlog na področju uvoza blaga, povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, bodo morala ob uvažanju blaga iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov.

Gre za prvo zakonodajno podlago, ki odgovornost prelaga na podjetja, vendar okoljevarstveniki opozarjajo, da zaradi številnih vrzeli vzbuja dvom, da bo njen vpliv na svetovno deforestacijo res učinkovit.

EU je ena od največjih uvoznic tropske deforestacije in med največjimi povzročiteljicami izpustov toplogrednih plinov, povezanih z njo. Pri uvoženi deforestaciji gre za uničevanju gozdov zunaj meja EU, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih trošimo v EU. V letu 2017 je bila EU odgovorna za 16 odstotkov uničevanja svetovnih gozdov, povezanega z mednarodno trgovino. Med letoma 2005 in 2017 so bili soja, palmovo olje in goveje meso proizvodi z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v EU. Sledijo lesni izdelki, kakav in kava.

Negotova učinkovitost zakonodaje

»Desetletja so podjetja v EU lahko uvažala blago ne glede na to, kakšno škodo je njegova proizvodnja povzročila v državi proizvajalki, zato regulacijo na tem področju vsekakor podpiramo. Evropska unija s tem postaja prva od akterjev na mednarodnem trgu, ki je storila korak proti končanju svetovne deforestacije,« je predlog komentirala Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja.

Obenem je kritično dodala, da »predlagana zakonodaja vsebuje precej vrzeli in v trenutni obliki ni dovolj močna, da bi zaščitila svetovne gozdove in ljudi, ki tam živijo. Zato so realni učinki v boju proti deforestaciji negotovi.«

Po predlogu uredbe bodo morala podjetja vzpostaviti »sisteme dolžne skrbnosti« (due diligence) za spremljanje, obravnavanje in blažitev negativnih vplivov njihovega uvoza na gozdove iz države proizvajalke. To pomeni, da če bodo podjetja želela uvažati blago iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, bodo morala najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov. 

Pri tem se ne bodo smela zanašati na certifikacijske sheme. Če bodo uvozila blago, ki je povzročilo uničevanje gozda, bodo kaznovana. Uredba bo veljala za vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, in ne le za podjetja s sedežem v EU.

V zadnjem trenutku dodana zahteva

po sporazumih z državami proizvajalkami

Vendar pa predlog uredbe ne vsebuje veliko elementov, ki bi zagotavljali, da se bodo v državah proizvajalkah odpravljali temeljni vzroki uničevanja gozdov, slabo upravljanje z gozdovi in prilaščanje zemlje staroselskih prebivalcev, opozarjajo v Focusu.

V zadnjem trenutku je bila sicer v predlog dodana zahteva po sporazumih z državami proizvajalkami za zagotavljanje skladnosti z uredbo. Tovrstni sporazumi bi lahko zagotovili vzvod za zmanjšanje dejavnikov krčenja gozdov v državah proizvajalkah. Vendar bodo delovali le, če bodo ambiciozni in učinkovito implementirani. Ključno je, da je civilna družba držav proizvajalk vključena v oblikovanje in spremljanje teh sporazumov, kar se v osnutku uredbe tudi nakazuje.

»Blago, ki se ne bo smelo izvoziti v EU, se bo pač izvozilo na druge trge. EU bi morala zakonodajo uporabiti za korenite spremembe z vzpostavitvijo močnih in pravičnih partnerstev, podprtih s tržnimi spodbudami. Uredba v trenutni obliki ne zagotavlja spodbud, ki bi motivirale vlade držav proizvajalk za spremembe na terenu,« pojasnjuje Nina Tome, ki se v Focusu posveča deforestaciji, povezani s potrošnjo.

Brez zagotovil za spoštovanje človekovih pravic

Nevladne organizacije so se v procesu oblikovanja zakonodaje zavzemale, da morajo podjetja spoštovati mednarodno priznane človekove pravice in zagotoviti zaščito staroselskih prebivalcev in lokalnih skupnosti. A v predlogu uredba ostaja določilo, da morajo podjetja delovati le v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja v državi proizvajalki.

»Brez zaustavitve kraje staroselske zemlje ne moremo rešiti problema deforestacije. Komisija ni šla dovolj daleč, da bi zaščitila pravice staroselskih prebivalcev in lokalnih skupnosti, ki so najboljši varuhi svojih gozdov. Predlagana zakonodaja je še ena zamujena priložnost za vzpostavitev pravnih podlag za sojenja multinacionalnim korporacijam zaradi sistematičnih kršitev delavskih in človekovih pravic in spodbujanja izsekavanja gozdov z namenom kovanja čim večjih dobičkov.

Prav tako popolnoma spregleda nujnost preprečevanja uničevanja gozdov in prilaščanja zemlje, za kar so odgovorna gozdarska in kmetijska velepodjetja, ter prehoda na trajnostno, z okoljskimi omejitvami skladno kmetijstvo,« je komentirala Nina Tome.

Izpuščeni drugi ekosistemi, seznam blaga prekratek

V Focusu so kritični tudi do dejstva, da se predlog zakonodaje nanaša le na gozdove, čeprav se za pridelavo surovin za izdelke, ki se uvažajo v EU, uničujejo tudi drugi ekosistemi, kot so travišča, mokrišča in šotišča. »Jasne so povezave med potrošnjo v EU, zlasti soje in govejega mesa, ter uničevanjem travišč, kot so Cerrado v Braziliji ter Chaco v Argentini in Paragvaju.«

Podobno predlog uredbe izpusti nekatere ključne proizvode, na primer gumo kljub uničujočim vplivom, ki jih ima na gozdove in ljudi v jugovzhodni Aziji in Afriki. Ne vključuje niti vsega predelanega govejega mesa in v celoti izpušča perutninsko in svinjsko meso ter koruzo.