Slovenija želi prepoloviti količino zavržene hrane
Kljub ozaveščevalnim kampanjam in podražitvam hrane se količine zavržene hrane v Sloveniji zmanjšujejo prepočasi. Na leto zavržemo 68 kilogramov hrane, od tega je 40 odstotkov še vedno užitne. Cilj, ki ga narekuje tudi evropska strategija Od kmetije do vilic, je količino zavržene hrane prepoloviti do leta 2030.
Temelje za zmanjšanje količine zavržene hrane postavlja strategija za manj izgub hrane in manj odpadne hrane Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki so jo pripravili na kmetijskem ministrstvu. Strategija se posveča celotni prehranski verigi, cilj pa je, da izgubimo čim manj hrane. K zmanjšanju teh količin lahko prispeva vsak v prehranski verigi, je na okrogli mizi na to temo v okviru kmetijsko-živilskega sejma Agra povedala Tadeja Kvas Majer.
Hrana konča v smeteh predvsem zaradi našega odnosa do hrane in tudi zato, ker je dosegljiva na vsakem koraku, prav tako je na vsakem koraku koš za odpadke. Toda s tem, ko mečemo stran tisto, kar bi še lahko varno zaužili, izrabljamo naravne vire, vplivamo na podnebne spremembe in onesnažujemo okolje, je orisala Kvas Majer.
Potrošniki oziroma gospodinjstva zavržejo daleč največ hrane, v letu 2020 so zavrgli kar 52 odstotkov vse. V proizvodnji hrane, vključno s primarno, nastane sedem odstotkov izgub. Pri distribuciji in trgovini z živili 11 odstotkov, v gostinstvu in strežbi hrane pa se zavrže okoli 30 odstotkov hrane.
Najpomembnejši cilj, eden od treh, ki jih opredeljuje strategija, je preprečevanje nastajanja izgub in zavržkov, je poudarila Kvas Majer. Doseči ga je mogoče z večjo ozaveščenostjo potrošnikov in celotne verige preskrbe s hrano. Kmetijsko ministrstvo bo pripravilo spletno platformo za ozaveščanje s praktičnimi napotki, kako ravnati s hrano. Že zdaj pa ponujajo priporočila, kako zmanjšati količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju, o načrtovanju obrokov, o pravilnem shranjevanju in poznavanju datumov na živilih ter o rokih uporabe.
Predstavnica kmetijskega ministrstva je povedala še, da skupaj z drugimi ministrstvi in interesnimi združenji pripravljajo večletni akcijski načrt za zmanjšanje zavržene hrane, ki naj bi ga vlada začela obravnavati aprila. Opozorila je, da lahko darovalec za podarjeno hrano koristi davčno olajšavo, ne plača davka na dodano vrednost do dveh odstotkov letnega prihodka.
Nad zavržke
s pametno tehtnico
V gostinstvu Jezeršek imajo trajnostno poslovno strategijo za hrano, a te po besedah Martina Jezerška še vedno zavržejo preveč – 21 odstotkov. Velika težava je hrana, ki nikoli ne pride na mizo, ker je bilo gostov manj od pričakovanj ali pa zaradi slabega načrtovanja. Prav tako veliko odvečne hrane ostane na dogodkih s pogostitvijo. Za zmanjšanje količin odpadne hrane si pri gorenjskem gostincu prizadevajo tako s preprostimi kot bolj kompleksnimi ukrepi. Med prvimi je embalaža, imenujejo jo »nezavrečka«, v kateri lahko gostje presežek hrane odnesejo domov. Goste ozaveščajo tudi o velikosti porcij. Za zmanjšanje odpadne hrane na dogodkih pa ozaveščajo tako naročnike kot udeležence – prve tako, da ne naročajo na pamet in preveč, druge tako, da se prijavijo na dogodek oziroma odpovedo udeležbo.
Zahtevnejši ukrep je tehtanje odpadne hrane. Stehtajo vso hrano, ki ostane po dogodku s pogostitvijo, in analizirajo, katere vrste jedi so ostale. Kupili bodo tudi pametno tehtnico. Ko v obratu nekdo odvrže živilo v smeti, kamera živilo posname, prepozna vrsto živila, tehtnica pa ga stehta. S tem bodo bolje spoznali, kaj ostaja na različnih tipih dogodkov, in bolj pametno načrtovali aktivnosti.
Martin Jezeršek meni, da se odnos do hrane izboljšuje, količina na krožniku ni več tako pomembna. Opozoril pa je, da nimamo ustrezne infrastrukture za ravnanje s presežno hrano, saj jo iz trgovin in prehranskih obratov odnašajo prostovoljci, medtem ko odpadno hrano odvažajo poklicne ekipe.
Lani donirali več kot
tisoč ton hrane
Zdenko Podlesnik iz Zveze Lions klubov, distrikt 129, je predstavil projekt donirane hrane. Lionsi že deset let podarjajo hrano, ki ostane v trgovinah po koncu delovnika ali pa je nekaj dni pred potekom roka trajanja, v približno 30 krajih. Pri tem sodeluje 117 trgovin vseh največjih trgovskih družb. Leta 2020 in lani so vsako leto podarili več kot tisoč ton zbrane hrane, kar je pol kilograma na Slovenca. Na dan oskrbijo od 400 do 450 oseb. Pri tem sodelujejo s centri za socialno delo, Karitasom in Rdečim križem, kjer sestavljajo tudi sezname prejemnikov. »Napredek je očiten, saj smo pred desetimi leti zavrgli 80 kilogramov hrane, zdaj je te precej manj,« je dejal Podlesnik. Po njegovem mnenju so vzrok za zavrženo hrano prevelike oči in slabo načrtovanje.
Vodja zagotavljanja kakovosti in odgovornega vodenja pri Hoferju Bor Trček pa je pojasnil, da morajo trgovci pametno načrtovati že naročila hrane, ter da je pri njih zavržejo zelo malo. Ob tem kupce ozaveščajo, da je hrana, ki ji je uradno potekel rok uporabe, še lahko užitna, svetujejo pa jim tudi, kako ravnati z živili, da bodo uporabna dlje.
