Meta menda s stotimi milijoni bonusa poskušala speljati kadre podjetja Open AI

V Silicijevi dolini in širše poteka ena najbolj intenzivnih kadrovskih vojn sedanjega časa – za peščico vrhunskih strokovnjakov za umetno inteligenco. Podjetja, kot so Meta, OpenAI in Google, v zadnjih tednih ponujajo večmilijonske pogodbe, bonuse in druge ugodnosti, da bi pridobila redke inženirje in raziskovalce, ki so sposobni graditi najnaprednejše sisteme UI. Trg dela na tem področju je izjemno pregret – in to vpliva ne le na tehnološko industrijo, temveč tudi na izobraževalne ustanove in prihodnost inovacij.

Meta je po poročanju tujih medijev v zadnjem valu zaposlovanja menda najbolj agresivno dvignila vložke: nekateri novi zaposleni naj bi prejeli letne pogodbe v višini od osem do 20 milijonov dolarjev. Pri tem je podjetje sklenilo tudi dogovor z Alexandrom Wangom, ustanoviteljem podjetja Scale AI, in od njega za 14,3 milijarde dolarjev kupilo skoraj polovico podjetja. Wang bo zdaj vodil novo enoto Meta Superintelligence Labs skupaj z vsaj šestimi raziskovalci, ki jih je Meta privabila iz konkurenčnega podjetja OpenAI.

Izjemne plače in bonusi vplivajo tudi na svet startupov, kjer si marsikateri bodoči ustanovitelj zaradi visokih stroškov ne more več privoščiti tveganja. FOTO: Aurelien Morissard/Reuters

Vodja OpenAI Sam Altman je razkril, da jim je Meta poskušala njihove najboljše kadre premamiti s t. i. bonusi »sign-on« v višini do sto milijonov dolarjev. Meta je te navedbe sicer zanikala. Kljub temu napetost narašča, tudi znotraj podjetij, kjer se mnogi zaposleni, ki ne sodijo v en odstotek najboljših, sprašujejo, kaj so naredili narobe, da njihove pogodbe ne dosegajo tako vrtoglavih številk.

Pomanjkanje talentov, presežek denarja

Roy Bahat iz podjetja tveganega kapitala Bloomberg Beta ocenjuje, da je na svetu le okoli 2000 posameznikov, ki so sposobni razvijati osnovne jezikovne in druge modele UI – torej temeljne gradnike umetne inteligence. Tehnološki velikani, ki razpolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi, so zato pripravljeni plačati skoraj karkoli, da bi pridobili te redke strokovnjake.

Izjemne plače in bonusi vplivajo tudi na svet startupov, kjer si marsikateri bodoči ustanovitelj zaradi visokih stroškov ne more več privoščiti tveganja. »Danes moraš zbrati precej več sredstev že v začetni fazi, če hočeš zgraditi konkurenčno podjetje UI,« opozarja Navin Chaddha iz investicijskega sklada Mayfield Fund.

FOTO: Amir Cohen/Reuters

Pritisk ni omejen na izkušene kadre. Podjetja intenzivno novačijo tudi mlade talente – študente, predvsem tiste v doktorskih programih strojnega učenja. »Podjetja jih prepričujejo, naj opustijo študij in se namesto tega pridružijo njihovim ekipam, saj napredek v AI poteka tako hitro, da lahko zamudijo odločilno obdobje,« pravi Bill Aulet, direktor centra za podjetništvo na Massachusetts Institute of Technology (MIT).

Poleg občutka zamujenih priložnosti številne študente motivira tudi finančna plat – začetne plače pri velikih podjetjih pogosto presegajo milijon dolarjev na leto. To neizogibno vpliva na akademski svet, ki se vse težje kosa s ponudbami iz industrije.

Kljub vsej tej dinamiki pa v industriji še obstaja upanje, da startupi ne bodo povsem izgubili svojega poslanstva. Deedy Das iz Menlo Ventures poudarja, da so vrhunski raziskovalci pogosto zelo vrednotno usmerjeni – in želijo sodelovati v projektih, ki imajo pozitiven družbeni vpliv. »Misijsko usmerjena podjetja ne le privabljajo bolj predane kadre, temveč imajo tudi manjšo fluktuacijo zaposlenih,« pravi Das.