V bran Uršuli Cetinski stopil hrvaški režiser: Njen 'zločin' je kompetentnost

Po ostrih odzivih na kandidaturo Uršule Cetinski za vodenje zagrebškega Mestnega gledališča Komedija se je s komentarjem oglasil tudi priznani hrvaški dramaturg, režiser in nekdanji ravnatelj Drame HNK Ivica Buljan. V svojem zapisu je ostro obsodil medijsko gonjo proti slovenski kandidatki, ki jo je označil za primer »politične diskreditacije brez dejanskih dokazov, temelječe na nacionalni in spolni podlagi«.

Po njegovem mnenju je resnični »zločin« Uršule Cetinski to, da je kompetentna, izobražena, izkušena in da prihaja iz tujine. »V državi, kjer se povprečnost razglaša za vrlino, uspeh pa se kaznuje, je težko preživeti kot organizirana, artikulirana in uspešna ženska – še posebej, če ni 'naša',« piše Buljan na svojem facebook profilu.

Odziv hrvaškega dela medijev, ki je njeno kandidaturo označil za upravljavsko grožnjo ali celo kulturni incident, po njegovem mnenju ne razgalja nje, temveč družbo samo – kot simptom nestrpnosti, provincializma in strahu pred spremembami. Kot opozarja, Uršula Cetinski ne ogroža gledališča, temveč bi ga z izkušnjami in vizijo lahko sodobno vodila. »Če bomo resna kulturna sredina, se bomo morali sprijazniti, da znanje nima domovinske izkaznice,« zaključuje Buljan.

Pod njegovo objavo se je usul plaz komentarjev od več javnih osebnosti iz kulturnega sveta – predvsem iz gledališča, glasbe in novinarstva. Pevka in igralka Jasna Bilušić se mu je zahvalila z besedami: »Vaša analiza je, kot vedno, več kot točna. Kot teater smo ponovno vrnjeni nazaj.« Gledališka režiserka Anica Tomić je komentar podpisala, operna diva Dunja Vejzović pa je pristavila: »Bravo, Ivica!« Ena najbolj znanih igralk v regiji, Jelena Veljača, je s kančkom ironije pripomnila: »V vsem tem si pozabil dodati, da je že samo to, da nekdo sploh hoče voditi Komedijo, danes dosežek.« Gledališki ustvarjalec in kritik Tomislav Čuveljak pa je ostro poudaril, da so tovrstni napadi posledica strahu pred »drugim«, še posebej v kulturi, kjer se »strah, da bi 'naše' vodil nekdo, ki ni 'naš', kaže v najbolj surovi obliki«.

Kandidaturo mora potrditi župan

Spomnimo, hrvaški dnevnik Jutarnji list je v satirično obarvanem prispevku ostro kritiziral kandidaturo Uršule Cetinski, dolgoletne direktorice Cankarjevega doma, za vodenje Mestnega gledališča Komedija v Zagrebu. Kljub polemikam je svet zavoda Uršulo Cetinski s štirimi glasovi za in enim proti predlagal v potrditev županu Tomislavu Tomaševiću.

Sama je za Delo poudarila, da ima za sabo 30 let izkušenj in da je z veliko pozornostjo analizirala delovanje gledališča, čeprav ni imela notranjih informacij. Obenem je izrazila visoko mnenje o umetniški ekipi in pripravljenost na sodelovanje.

Odziv hrvaškega dela medijev, ki je njeno kandidaturo označil za upravljavsko grožnjo ali celo kulturni incident, po Buljanovem mnenju ne razgalja nje, temveč družbo samo. FOTO: Koka Press

Jutarnji list je v prispevku nakazal tudi na širši kontekst kadrovanja slovenskih menedžerk na vodstvene položaje v zagrebških kulturnih ustanovah, kar naj bi sprožilo dodatno nelagodje v hrvaški javnosti. Med odmevnimi primeri navajajo imenovanje Zdenke Badovinac za direktorico Muzeja sodobne umetnosti leta 2022. Kljub kritikam je Uršuli Cetinski javno podporo izrazil priznani režiser Ivica Buljan, ki je opozoril, da gre v tem primeru prej za napad na kompetentno tujko kot za legitimno strokovno razpravo.

Kdo je Buljan?

Ivica Buljan (roj. 1965 v Sinju) je mednarodno uveljavljen hrvaški gledališki režiser, dramaturg, umetniški vodja, urednik in prevajalec, znan po svojem delu v postdramskem in sodobnem gledališču. Študiral je politične vede, francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost na Univerzi v Zagrebu. Svojo gledališko pot je začel kot kritik in dramaturg, od sredine 90. let pa deluje tudi kot režiser.

Je soustanovitelj ljubljanskega Mini teatra in ustanovitelj ter umetniški vodja Festivala svetovnega gledališča v Zagrebu. Med letoma 1998 in 2002 je bil ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu, režiral pa je v več kot desetih državah, vključno s Slovenijo, Francijo, Belgijo, Rusijo, Italijo in Slonokoščeno obalo. Njegove predstave pogosto temeljijo na delih dramatikov, kot so Koltès, Jelinek, Krleža, Müller in Pasolini.

Je tudi profesor in predavatelj na različnih evropskih gledaliških akademijah. Za svoje delo je prejel številne domače in mednarodne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado (2012) in francoski red za umetnost in književnost (2014). Buljan velja za pomembnega povezovalca kulturnih prostorov med Hrvaško in Slovenijo.