Termit ni prejemal nevarnih odpadkov iz Kemisa

Končen odgovor o nevarnosti deponije bo dala šele nova raziskava z rezultati v prvi polovici februarja. 
Fotografija: Minister Leben želi z novo analizo pomiriti duhove. FOTO: Tomi Lombar
Odpri galerijo
Minister Leben želi z novo analizo pomiriti duhove. FOTO: Tomi Lombar

Evidenčni listi o pošiljkah odpadkov iz Kemisa v Termit v letih 2017 in 2018, ki smo jih pridobili od Arsa in Kemisa, kažejo, da vrhniško podjetje v Moravče ni dovažalo nevarnih odpadkov, kakor trdijo moravški župan Milan Balažic, v lokalni civilni iniciativi in nevladni organizacija Alpe Adria Green.

Kemis je v obdobju med 11. januarjem 2017 in 6. decembrom lani podjetju Termit predal 311.305 kilogramov odpadkov. Največ, 128.000 kilogramov, je bilo blata iz čiščenja odpadnih voda na kraju nastanka, ki je odpadek iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona. Sledilo je 57.320 kilogramov odpadkov, ki spadajo v kategorijo drugih odpadkov iz proizvodnje, priprave, dobave, uporabe in odstranjevanja barv in lakov (klasifikacijska številka 08 01 99). Večja je bila še količina mešanic gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov (48.650 kg).

Druge vrste odpadkov so bile: stabilizirani odpadki; pepel, žlindra in kotlovski prah (10 01 01), ki nastajajo pri delovanju elektrarn in drugih kurilnih naprav; odpadna surova zmes pred žganjem, ki nastaja pri proizvodnji keramičnih izdelkov, opek, ploščic in gradbenih izdelkov; odpadki iz peskanja ter odpadki, ki niso navedeni drugje (08 01 99), nastajajo pa pri proizvodnji, pripravi, dobavi in uporabi premazov (barv, lakov, emajlov), lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv.

Na Arsu pravijo, da nobena od teh vrst odpadkov ne spada med nevarne, Termit ima okoljevarstveno dovoljenje za vse skupine odpadkov.
 

Odziv geološkega zavoda


Minister Jure Leben je glede na medsebojna obtoževanja različnih institucij v javnosti naročil nova strokovna in neodvisna merjenja na podlagi vrtin, iz katerih bodo odvzeti vzorci tal, in povedal, da »želi z neodvisno analizo tal predvsem pomiriti občanke in občane Moravč, ki upravičeno več ne vedo, komu lahko zaupajo«. Ob tem opozarja, da »gre za davkoplačevalski denar, ki bo tem novim analizam namenjen, in da bo »v primeru krive prijave proti občini Moravče sprožil odškodninsko tožbo«.

Po novinarski konferenci občine Moravče so navedbe župana namreč zanikali tako v Termitu kot Kemisu in Geološkemu zavodu (GeoZS). Direktor GeoZS Miloš Bavec je dejal, da je študijo Analiza možnih vplivov sanacijskega materiala na območju nekdanjega odkopa Drtija v lasti družbe Termit na podzemne in površinske vode naročila občina Moravče na začetku leta 2017. Vzorčenje so izvedli marca istega leta ob prisotnosti predstavnika družbe Termit in predstavnikov Ljudske iniciative Moravče. »Pri vsakem vzorčenju je bil prisoten tudi predstavnik civilne iniciative,« pravi Bavec in dodaja, da so vzorce sanacijskih materialov s štirimi bagrskimi izkopi pridobili do globine treh metrov in z vrtanjem do globine 14 metrov na osrednjem delu Drtije, ne le do 10 centimetrov.
 

Je raka več ali manj?


Trditve župana Balažica na majava tla postavljajo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Natančne podatke o zbolelih (preko stalnih bivališč) beležijo le po regijah in upravnih enotah. »V administrativnih enotah z malo prebivalci, kot je občina Moravče, zboli za rakom razmeroma malo ljudi, v zadnjih desetih letih jih je povprečno letno zbolelo 28, zato je enostavno statistično vrednotenje morebitnih presežkov bolezni precej nezanesljivo. Za natančno analizo zbolevanja za rakom in vzrokov za morebitne presežke pojavljanja raka na specifičnem področju je treba opraviti dodatne epidemiološko-statistične študije,« so zapisali. 

Podatki iz nacionalnega registra raka kažejo, da prebivalci moravške občine za rakom v povprečju zbolevajo manj kot prebivalci upravne enote Domžale ali Osrednjeslovenske regije. Po drugi strani je v primerjavi s povprečjem celotne Slovenije zbolevanje v občini Moravče nekoliko večje. Povprečno letno število zbolelih za rakom na 100.000 prebivalcev v obdobju 2006-2015 je bilo 597, slovensko povprečje pa 560. Najpogostejši raki v občini Moravče so enaki kot najpogostejši raki v preostali Sloveniji: rak debelega črevesja in danke, rak pljuč, rak dojke, rak prostate in nemelanomski kožni rak.

»Za morebitno povezavo med raki in morebitnimi onesnaževali iz okolja ali industrije pa bi bila potrebna specifična usmerjena raziskava, poudarjajo na inštitutu. Specifične epidemiološke raziskave zahtevajo precej kadra, njihovega časa in seveda finančnih sredstev, zato jih v naši službi pripravljamo le izjemoma – na podlagi posebnega dogovora z uporabniki (ti so ponavadi lokalne skupnosti in druge državne oziroma privatne institucije),« so pojasnili na inštitutu. 

Preberite še:

Komentarji: