V 30 letih se bo globalno najhitreje segrela prav Ljubljana
V Londonu bodo leta 2050 temperature podobne zdajšnjim v Barceloni.
Odpri galerijo
Do leta 2050 bo 80 odstotkov mest od 520, ki jih je zajela raziskava Plos One, doživelo drastične podnebne spremembe. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Rezultati raziskave, objavljene v publikaciji Plos One, ki je zajela 520 velikih mest po svetu, so pokazali, da jih bo 80 odstotkov izkusilo drastične podnebne spremembe do leta 2050. Mesta na severni polobli, ki so trenutno v milih in hladnih podnebnih conah, bodo podobna tistim, ki se nahajajo 1000 kilometrov bližje ekvatorju. V Evropi bodo poletja in zime do leta 2050 precej toplejša od trenutnih, povprečno bo temperatura narasla za 3,5 stopnije Celzija poleti oziroma 4,7 stopinje Celzija pozimi.
Raziskovalci so v študiji navedli pričakovane temperature v najtoplejšem mesecu leta 2050, ki so jih predstavili na interaktivnem zemljevidu. Najbolj bodo v treh desetletjih zrasle v Ljubljani – kar za osem stopinj. Sledijo ji Madrid (6,4), Seattle (6,1), London (5,9), Moskva (5,5), Mexico City (4,2), New York (4), Delhi (3,5), Istanbul (3,4), Peking in Tokio (1,9).
London bo skozi obdobje treh desetletij imel podobno podnebje, kot ga ima zdaj Barcelona, ki se je leta 2008 soočala z ekstremno sušo, pitno vodo je bila prisiljena uvažati iz Francije, kar jo je stalo več kot 25 milijonov evrov. Glavnemu mestu Velike Britanije se obetajo prav takšni izzivi v prihodnje, kaže raziskava. V Madridu naj bi bilo podnebje podobno tistemu, ki ga ima zdaj Marakeš, v Stockholmu naj bi bilo takšno, kot je zdaj v Budimpešti, v Moskvi kot v Sofiji, v Seattlu bodo temperature takšne, kot so značilne zdaj za San Francisco, klima New Yorka bo primerljiva z zdajšnjo na Virginia Beach – enako naj bi po raziskavi imela Ljubljana.
Med najbolj skrb vzbujajočimi spoznanji je ta, da bodo prebivalci približno petine mest (med njimi Džakarte, Singapurja, Jangona in Kuala Lumpurja) izkusili razmere, ki jih niso videli še nikjer na svetu, je opozoril Tom Crowther, ustanovitelj Crowther Laba v Švici, pri katerem so izvedli raziskavo.
"To pomeni, da se nam obetajo novi politični in infrastrukturni izzivi, s katerimi se nismo soočili še nikoli," je poudaril. Velika težava bodo močne padavine, ekstremne poplave na eni strani in vse pogostejše hude suše na drugi. "Na kaj takega nikakor nismo pripravljeni. Načrti, kaj storiti glede podnebnih sprememb, bi se morali začeti včeraj," je dejal Crowther.
V Ljubljani kar osem stopinj več
Raziskovalci so v študiji navedli pričakovane temperature v najtoplejšem mesecu leta 2050, ki so jih predstavili na interaktivnem zemljevidu. Najbolj bodo v treh desetletjih zrasle v Ljubljani – kar za osem stopinj. Sledijo ji Madrid (6,4), Seattle (6,1), London (5,9), Moskva (5,5), Mexico City (4,2), New York (4), Delhi (3,5), Istanbul (3,4), Peking in Tokio (1,9).
Neurja, poplave, ekstremne vremenske razmere bodo do leta 2050 vse bolj pogoste. FOTO: Tadej Regent/Delo
London bo skozi obdobje treh desetletij imel podobno podnebje, kot ga ima zdaj Barcelona, ki se je leta 2008 soočala z ekstremno sušo, pitno vodo je bila prisiljena uvažati iz Francije, kar jo je stalo več kot 25 milijonov evrov. Glavnemu mestu Velike Britanije se obetajo prav takšni izzivi v prihodnje, kaže raziskava. V Madridu naj bi bilo podnebje podobno tistemu, ki ga ima zdaj Marakeš, v Stockholmu naj bi bilo takšno, kot je zdaj v Budimpešti, v Moskvi kot v Sofiji, v Seattlu bodo temperature takšne, kot so značilne zdaj za San Francisco, klima New Yorka bo primerljiva z zdajšnjo na Virginia Beach – enako naj bi po raziskavi imela Ljubljana.
Razmere, ki jih niso videli še nikjer na svetu
Med najbolj skrb vzbujajočimi spoznanji je ta, da bodo prebivalci približno petine mest (med njimi Džakarte, Singapurja, Jangona in Kuala Lumpurja) izkusili razmere, ki jih niso videli še nikjer na svetu, je opozoril Tom Crowther, ustanovitelj Crowther Laba v Švici, pri katerem so izvedli raziskavo.
Tudi sušnih obdobij bo vse več. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
"To pomeni, da se nam obetajo novi politični in infrastrukturni izzivi, s katerimi se nismo soočili še nikoli," je poudaril. Velika težava bodo močne padavine, ekstremne poplave na eni strani in vse pogostejše hude suše na drugi. "Na kaj takega nikakor nismo pripravljeni. Načrti, kaj storiti glede podnebnih sprememb, bi se morali začeti včeraj," je dejal Crowther.
