V sredo bo človeštvo pri Zemlji vzelo kredit
Slovenija je najslabša v regiji, saj je v ekološki dolg stopila že 12. maja.
Odpri galerijo
Dan ekološkega dolga, ki ga izračunava organizacija Global Footprint Network (GFN), je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. FOTO: Svetovni sklad za naravo (WWF)
Ljubljana – V sredo, 1. avgusta, bo dan ekološkega dolga. To je dan, na katerega je človeštvo porabilo že vse naravne vire, ki so mu na Zemlji na voljo za tisto leto, in torej od takrat živi »na kredit«. Ta dan vsako leto nastopi prej, opozarjajo ekologi, Slovenija je v ekološki dolg stopila že 12. maja, pojasnjujejo v nevladni organizaciji World Wildlife Fund (WWF) Adria.
»Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močen vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine,« so opozorili v WWF Adria. Letos smo ta dan potisnili za en dan naprej – lani smo ga imeli 2. avgusta.
Obstoj v ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja čez mejo planeta že lahko občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb in strmega upadanja globalne biodiverzitete, opozarjajo v WWF Adria.
Dan ekološkega dolga je zato močen opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnemu razvoju. Dodali so, da mora svet konkretne ukrepe za izboljšanje razmer sprejeti že do leta 2020.
Zakaj natančno gre?
Dan ekološkega dolga, ki ga izračunava organizacija Global Footprint Network (GFN), je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu.
Dan ekološkega dolga, ki ga izračunava organizacija Global Footprint Network (GFN), je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu.
»Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močen vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine,« so opozorili v WWF Adria. Letos smo ta dan potisnili za en dan naprej – lani smo ga imeli 2. avgusta.
Kdaj posamezne države vzamejo kredit? FOTO: Svetovni sklad za naravo (WWF)
Podatki GFN o ekološkem odtisu kažejo, da je Slovenija najslabša v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.
Dan ekološkega dolga je močen opomnik
Obstoj v ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja čez mejo planeta že lahko občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb in strmega upadanja globalne biodiverzitete, opozarjajo v WWF Adria.
Za sedanje potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,7 planeta. Če bi vsi Zemljani porabljali naravne vire tako kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta, so dodali.
Dan ekološkega dolga je zato močen opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnemu razvoju. Dodali so, da mora svet konkretne ukrepe za izboljšanje razmer sprejeti že do leta 2020.
