WHO: Le sedem držav izpolnjuje standarde kakovosti zraka
Samo sedem držav od 134, vključenih v raziskovalno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), izpolnjuje mednarodni standard kakovosti zraka. Kot poroča Guardian, se onesnaženost zraka ponekod poslabšuje tudi zaradi oživitve industrijske dejavnosti, pa tudi posledic vse pogostejših požarov v naravi.
Od 134 držav in regij, vključenih v poročilo, jih le sedem – Avstralija, Estonija, Finska, Grenada, Islandija, Mauritius in Nova Zelandija – izpolnjuje omejitve smernic Svetovne zdravstvene organizacije o drobnih delcih v zraku, ki jih izločajo avtomobili, tovornjaki in industrijski obrati.
Velika večina držav ne izpolnjuje standarda za trde delce (PM2,5), ki lahko ob vdihavanju povzročijo vrsto zdravstvenih težav z resnimi posledicami za zdravje ljudi in povzročijo največ prezgodnjih smrti, ugotavlja poročilo, ki ga je za WHO izvedla IQAir, švicarska organizacija za kakovost zraka. Ta črpa podatke iz več kot 30.000 merilnih postaj po vsem svetu.
Kanada močno poslabšala kakovost zraka
Medtem ko je svetovni zrak na splošno veliko čistejši, kot je bil v večjem delu prejšnjega stoletja, po svetu še vedno obstajajo kraji, kjer so stopnje onesnaženosti posebej nevarne. Najbolj onesnažena država, Pakistan, ima ravni PM2,5 več kot 14-krat višje od standarda WHO. Indija, Tadžikistan in Burkina Faso pa so naslednje najbolj onesnažene države.
A tudi v razvitih državah je izboljšanje onesnaženosti zraka dvomljivo. Kanada, ki je dolgo veljala za državo z najčistejšim zrakom v zahodnem delu sveta, je lani doživela drastično poslabšanje deleža trdih delcev PM2,5. Vzrok so gozdni požari, ki so pustošili po državi. Trdi delci, ki jih je prenašal dim, so dosegli tudi ZDA.
Zrak se je poslabšal tudi na Kitajskem, predvsem zaradi ponovnega oživljanja gospodarske dejavnosti po pandemiji covida-19. Ravni trdih delcev so se tam povečale za 6,5 odstotka. »Na žalost so se stvari poslabšale,« je dejala Glory Dolphin Hammes, izvršna direktorica IQAir za Severno Ameriko. »Znanost je precej jasna glede vplivov onesnaženosti zraka, žal pa smo se na onesnaženost že precej navadili.«
Onesnažen zrak na leto ubije približno sedem milijonov ljudi po vsem svetu, kar je več kot aids in malarija skupaj. To breme najbolj občutijo države v razvoju, ki so še posebej odvisne od trdih goriv.
Strožji standardi
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2021 znižala standarde za »zdravo« raven PM2,5 na pet mikrogramov na kubični meter. S tem ukrepom tudi številne države, na primer tiste v Evropi, ki so v zadnjih 20 letih izboljšale kakovost zraka, ne dosegajo ravni, ki velja za čist zrak.
V začetku februarja letos so sicer predsedstvo Sveta Evrope in predstavniki evropskega parlamenta dosegli začasni politični dogovor o predlogu za določitev standardov EU za kakovost zraka, ki jih je treba izpolniti. da bi dosegli ničelno onesnaženost in s tem prispevali k okolju brez strupenih snovi v EU do leta 2050. Sporazum morata, preden gre skozi formalni postopek sprejetja, potrditi še obe instituciji.
Z novimi pravili sta se evropska zakonodajalca strinjala, da bosta za leto 2030 določila izboljšane standarde EU za kakovost zraka v obliki mejnih in ciljnih vrednosti, ki so bližje smernicam WHO. Revidirana direktiva zajema množico snovi, ki onesnažujejo zrak, vključno z drobnimi in trdimi delci (PM2,5 in PM10), dušikovim dioksidom (NO2), žveplovim dioksidom (SO2), benzo(a)pirenom, arzenom, svincem in nikljem. Letne mejne vrednosti za onesnaževala z največjim dokumentiranim vplivom na zdravje ljudi, PM2,5 in NO2, bi se na primer znižale s 25 mikrogramov na kubični meter (µg/m³) na 10 µg/m³ oziroma s 40 µg/m³ na 20 µg/m³.
Začasni dogovor državam članicam omogoča, da do 31. januarja 2029 zaradi posebnih razlogov in pod strogimi pogoji zaprosijo za preložitev roka za doseganje mejnih vrednosti kakovosti zraka.
A kot poroča Guardian, tudi strožje smernice ne bodo preprečile posledic zahrbtnih vplivov onesnaženega zraka. Raziskava, ki so jo prejšnji mesec objavili ameriški znanstveniki, je pokazala, da ni varne ravni PM2,5, saj so že najmanjše izpostavljenosti povezane s povečanjem števila hospitalizacij zaradi bolezni srca in astme.
Hammesova pravi, da bi morali – poleg hitrejšega prehoda iz fosilnih goriv na čistejšo energijo – mesta bolj prilagoditi pešcem in jih narediti manj odvisna od avtomobilov ter spremeniti gozdarske prakse, da bi bilo požarov v naravi manj.
