Do konca novembra bi lahko s covidom-19 umrlo od 300 do 400 ljudi
»Epidemiološke razmere se v državi v zadnjem tednu slabšajo, število na novo okuženih strmo raste, kar se pozna na sprejemih v bolnišnicah in med tistimi, ki potrebujejo obravnavo, kisik oz. intenzivno zdravljenje,« je danes opozoril Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki. Povprečna starost hospitaliziranih je 71 let na navadnih oddelkih, 60 pa na intenzivnih oddelkih. Najmlajši na navadnem oddelku je star 19 let.
Izjavi vodje oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki Matjaža Jereba in vodje službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjane Mrvič:
Jereb je poudaril nujnost, da se v teh dneh obnašamo samozaščitno: »Da se tako cepljeni kot necepeljeni izogibajo množičnemu druženju, v zaprtih prostorih nosijo maske, skrbijo za razdaljo, higieno rok, vsak naj prispeva kolikor lahko, da bomo v naslednjih dneh ohranili delovanje zdravstvenega sistem. Naše kapacitete so omejene.« Poskrbeti morajo tako za covidne bolnike, kot tudi za vse druge, ki potrebujejo obravnavo v ambulantah, saj številni necovidni bolniki potrebujejo postelje. »Med bolniki, ki so hospitalizirani, so predvsem necepljeni, zato pozivam še enkrat, da naj se vsak, ki nima objektivnega razloga za proti, cepi. S tem bodo največ naredili za sebe in za druge.«
Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjane Mrvič je poudarila, da so v tem trenutku pri njih hospitalizirani štirje otroci s covidom-19, tudi novorojenčki. Staršem je svetovala, naj z otroki ne hodijo na obiske oziroma med ljudi ali v nakupovalna središča. Otroci, ki prebolevajo covid-19, imajo lahko v najtežjih primerih tudi težave s hranjenjem, starejši od dveh mesecev imajo pogosto ob covidu-19 še druge virusne okužbe, tako a lahko ostanejo v bolnišnici 14 dni ali celo dlje.
Kapacitete za bolnike s covidom-19 v ljubljanskem UKC že skoraj polno zasedene
Hitro širjenje okužb predstavlja veliko obremenitev za zdravstveni sistem predvsem v luči pomanjkanja kadra, sta opozorila oba strokovnjaka. Kapacitete za covidne bolnike v UKC Ljubljana so skorajda že polno zasedene, zaradi covida-19 bi lahko do konca novembra umrlo med 300 do 400 bolnikov, je dejal Matjaž Jereb.
Večina jih bo umrla po nepotrebnem, saj cepljenje preprečuje težji potek bolezni in smrt zaradi covida-19: »Cepljenje ne ščiti stoodstotno pred okužbo, ščiti pa pred težjim potekom bolezni.« Upa, da smo že sredi četrtega vala in prosi vse državljane, da se obnašajo preventivno, nosijo masko v zaprtih prostorih, si redno razkužujejo roko in pazijo na sebe in na druge.
Izjava državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Franca Vindišarja:
»Zdravstveni sistem se sooča z velikimi izzivi: 15 bolnišnic je imelo pred epidemijo 6079 standardnih bolniških in 233 intenzivnih postelj, v času epidemije je bilo za covid paciente namenjenih 1198 standardnih in intenzivnih postelj (v novembru leta 2020),« je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.
5. januarja letos je bilo dnevno potrjenih 3428 primerov, pred enim letom pa 2164, v tem tednu smo v Sloveniji tako zabeležili nov rekord v četrtem valu oziroma 3177 primerov. S povečevanjem števila okuženih se povečuje tudi število hospitalizacij. Pred enim letom je bil v enem dnevu 160 sprejetih v bolnišnice, v tem valu pa doslej 87. V zadnjih dveh tednih se hitro povečuje število sprejetih pacientov v bolnišnice. Od 15. do 21. oktobra je bilo v bolnišnice sprejetih 288 pacientov, od 22. do 28. oktobra pa že 477. V enem tednu se je število zvišalo za 186 pacientov oziroma za kar 64 odstotkov.
V enem tednu 51 odstotkov povečano število pacientov na intenzivni negi
S hospitalizacijami se povečuje tudi število sprejetih na intenzivno nego. Največ sprejetih je bilo 11. decembra lani (25), največ v času epidemije. V zadnjem tednu je bilo največje število sprejetih v intenzivno nego 16 oziroma 14. Pred slabim letom je bilo v enem dnevu na respirator priklopljenih 17 pacientov (največ doslej), pred nekaj dnevi je bila ta številka že 12. V zadnjih tednih se povečujejo sprejemi na intenzivno nego – od 15. do 21. oktobra je bilo na intenzivno nego sprejetih 53 pacientov, od 22. do 28. oktobra pa že 80. V enem tednu to pomeni porast za 27 pacientov oziroma kar 51 odstotkov.
Vindišar je še povedal, da so za prihodnji teden naredili strategijo, po kateri bodo povečali kapacitete: skupaj bodo imeli na voljo 590 standardnih in 159 intenzivnih postelj. Aktiviranih je že 15 bolnišnic, na novo bo prihodnji teden aktivirana še Topolšica. »Za obravnavo enega pacienta na intenzivni negi za en dan potrebujemo enega zdravnika in dve medicinski sestri. Zdravstveni kader je zelo obremenjen. Na intenzivnih terapijah je več kot sto zdravnikov in več kot kot 350 medicinskih sester. Limit zdravstvenega sistema je najbolj izražen po številu intenzivnih postelj, ko bo zasedenih med 160 in 180, bo potrebno sprejeti dodatne ukrepe,« je dejal Vindišar, ki je povedal, da sicer odločitve glede zapiranja države za zdaj niso sprejeli.
»Vse, kar sem predstavil, so številke in statistični podatki, zavedati se moramo, da se za vsako številko večkrat skrivajo težke zgodbe, te zgodbe se izgubijo za prizmo statistike, zame pa postanejo resnične, ko stopim na oddelek in moram tem ljudem pogledati v oči.« Ob tem je Vindišar še pozval, da naj se tudi med prazničnim vikendom ljudje izogibajo druženjem, da ostanejo doma, kolikor je možno in ob prvih znakih bolezni, prvih izcedkih iz nosu, se izolirajo in čim prej testirajo ter s tem zaščitijo sebe in bližnje.
