Ljubljana – Vprašanje, ali naj oskrbovance v domovih za starejše v hudih časih
koronavirusa premeščajo, zdrave v druge prostore, ponekod v zanje že oblikovana ločena območja, ali pa naj jih preprosto pošljejo nazaj domov, je v zadnjih dneh povzročilo polemike in nasprotujoča si stališča. Vladni pobudi o selitvi stanovalcev nazaj v domače okolje niso naklonjeni ne na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ne pri Spominčici in ne pri Srebrni niti.
Domovi za
starejše niso registrirani in usposobljeni za bolnišnično zdravljenje in oskrbovanje velikega števila obolelih za covidom-19, zato pri skupnosti socialnih zavodov, kot so zapisali v pozivu vladi, od katere pričakujejo »strokovno utemeljene ukrepe, ki bodo upoštevali omejene prostorske, kadrovske in druge zmožnosti domov«, zahtevajo, da »pristojni prevzamejo odgovornost in v sodelovanju z izvajalci nemudoma poiščejo rešitve za zagotavljanje najvišje možne varnosti zaposlenih in stanovalcev ter visoke strokovnosti oskrbe in zdravljenja obolelih«.
SSZS pričakuje, da bodo odgovorni »pripravili pisna ter pravno in strokovno utemeljena navodila in zanje tudi prevzeli odgovornost, ne pa, da se ta vztrajno prelaga na zaposlene in vodstva domov, ki že zdaj delujejo na robu kadrovskih, finančnih in psiholoških zmogljivosti«. Ob tem se lahko vprašamo oziroma čudimo, zakaj na visoki državni ravni bolj pospešeno ne iščejo sistemskih rešitev za težave zaradi koronavirusa v teh ustanovah.
Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
»Če primerno zdravljenje ne bo zagotovljeno vsem državljanom, bo to huda kršitev temeljnih človekovih pravic. Vsak oboleli stanovalec si zasluži ustrezno zdravstveno obravnavo glede na vrsto njegove bolezni v za to primernem okolju in ob ustrezni strokovni in dovolj številni kadrovski podpori.«
Domovi za starejše niso bolnišnice
Kot smo v
Delu že poročali, se je po pozivu ministrstva za delo, naj zdrave oskrbovance preselijo v domačo oskrbo, pojavila cela vrsta pomislekov, med drugim, ali se ne bi s tem virus še bolj razširil. Na skupnosti socialnih zavodov se sprašujejo, kako sploh vedeti, kateri oskrbovanci so zdravi, saj je znano, da testiranje v začetni fazi okužbe ni zanesljivo. Z domnevno zdravimi stanovalci bi tako na drugo lokacijo lahko preselili tudi tiste s prikrito boleznijo, ki bi nato okužili še druge, v resnici zdrave. Poleg tega poudarjajo, da so za stanovalce sobe, kjer bivajo, njihov dom, ne pa bolnišnične sobe, od koder bi jih lahko poljubno in brez upoštevanja njihovega dostojanstva premeščali.
Zato predlagajo, da v domovih ostanejo zdravi stanovalci in v strogi izolaciji stanovalci s sumom na okužbo, medtem ko je »okužene stanovalce, lahko tudi iz več domov skupaj, treba takoj preseliti na drugo osrednjo lokacijo z vso potrebno medicinsko opremo, kjer bi jim strokovno usposobljeno zdravstveno osebje zagotavljalo ustrezno zdravljenje«.
Biserka Meden Marolt
»V domovih so danes zelo stari in bolni ljudje, ki potrebujejo 24-urno zdravstveno nego, te pa doma ni, razen če je sorodnik medicinska sestra ali zdravnik.«
Na skupnosti nasprotujejo stanju, ko bi del obolelih državljanov zdravili v bolnišnicah, za del obolelih starostnikov pa skrbeli v domovih za starejše, kjer nimajo vse potrebne medicinske opreme in usposobljenega kadra. »Če primerno zdravljenje ne bo zagotovljeno vsem državljanom, bo to huda kršitev temeljnih človekovih pravic. Vsak oboleli stanovalec si zasluži ustrezno zdravstveno obravnavo glede na vrsto njegove bolezni v za to primernem okolju in ob ustrezni strokovni in dovolj številni kadrovski podpori.«
- Domovi za starejše niso registrirani in usposobljeni za bolnišnično zdravljenje.
- Številni pomisleki, med drugim, ali bi se s selitvijo virus lahko še bolj razširil.
- SSZS: Za stanovalce so sobe, kjer bivajo, njihov dom, ne pa bolnišnične sobe.
- Spominčica: Svojci, ne očitajte si, če svojih bližnjih ne morete vzeti domov.
Proti selitvi k svojcem
Na skupnosti socialnih zavodov niso naklonjeni predlogu, da bi svojci oskrbovance vzeli k sebi domov. »Vsak ima seveda možnost, da se odloči za odhod iz doma, vendar je treba odločitev temeljito pretehtati – tudi z vidika zmožnosti izvajanja vseh previdnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom v domačem okolju. To zlasti velja pri selitvi iz doma za starejše, kjer se je pojavil sum na okužbo ali je bila ta že potrjena, saj je v tem primeru nujna samoizolacija starostnika, kar pa v domačem okolju ni vedno izvedljivo.«
Ob selitvi se pojavlja še več drugih vprašanj, med drugim se stanovalec, ko enkrat odide domov, v obdobju epidemije ne more več vrniti v dom za starejše. To velja tudi, če se mu zdravstveno stanje poslabša in bi nujno potreboval domske storitve, na primer osnovno in socialno oskrbo ali zdravstveno nego in rehabilitacijo, poudarjajo na skupnosti socialnih zavodov.
Spominčica s protestnim plakatom, a odloči naj se vsak sam
Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija se je na sporno vladno pobudo odzvalo s protestnim plakatom. Na prvo mesto postavljajo sporočilo: »Svojci, ne očitajte si, če svojih bližnjih ne morete vzeti domov.« Kajti navadno je tako, da so ljudje v domovih za starejše zato, ker že prej niso več mogli bivati doma. V Spominčici so prepričani, da je v danih okoliščinah za oskrbovance v domovih dobro poskrbljeno. Po njihovi oceni si jih večina tudi želi ostati tam, saj bi ponovna selitev zanje pomenila pretres in neprijetno spremembo. Povrhu je treba upoštevati, da se veliko njihovih svojcev v času koronavirusa spoprijema z različnimi težavami, zato se, razumljivo, ne morejo vsi vrniti domov.
Prav tako opozarjajo, da imajo oskrbovanci v domovih vso potrebno nego, zdravniško pomoč, drugo strokovno obravnavo, zaščitno opremo in potreben nadzor, česar v domačem okolju večinoma ni na voljo. Tako kot v domačem stanovanju največkrat ni dovolj primernega prostora, za počitek, spanje, gibanje ... V združenju Spominčica sicer svetujejo: »Odločite se po svojih zmožnostih: tako kot je za vas najboljše, tako je tudi za vaše svojce najboljše.«

Združenje društev upokojencev Slovenije
»Ukrepi za preprečevanje in zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom v domovih za starejše naj bodo naravnani na popolno zagotavljanje izvajanja varnih in kakovostnih zdravstvenih stori
Srebrna nit: Prisile ne sme biti
Kot so povedali odločevalci, je to odločitev, ki jo je treba dobro premisliti in je stvar vsakega posameznika v domu in njegovega sorodnika, pravi Biserka Meden Marolt, predsednica združenja Srebrna nit. Vendar poudarja: »Tu prisile ne sme biti.«
Zaradi vseh težav, ki se pokažejo v primeru, da starejšega vzameš k sebi, so le redke družine oziroma posamezniki, ki imajo vse možnosti, da to storijo, opozarja. »Velik problem je zaščitna in druga oprema v družini. V domovih so danes zelo stari in bolni ljudje, ki potrebujejo 24-urno zdravstveno nego, te pa doma ni, razen če je sorodnik medicinska sestra ali zdravnik. Oskrbovanci so prišli v dom starejših iz domov, ki jih zdaj ni več, tako da je selitev v neznano okolje, čeprav k sorodnikom, zanje tudi stresna. Veliko je takih, ki sorodnikov nimajo, in so v stiski, kam naj gredo, ker pozivov v medijih ne razumejo dobro.«
Meden Maroltova meni, da je bila predvsem komunikacija v javnosti neprimerna, ker so se stališča spreminjala in pri starejših vzbujala strah, tesnobo in negotovost.
Združenje Spominčica Alzheimer Slovenija
»Svojci, ne očitajte si, če svojih bližnjih ne morete vzeti domov.«
Četudi je v domovih večina stanovalcev na postelji in invalidskem vozičku, pravi, »vseeno marsikdo razmišlja s svojo glavo in spremlja medije in priporočila. Ker pa se vsi spoznajo na vse, zdaj o starejših v domovih vsi vse vedo ... Izjave si tudi nasprotujejo, tisti pa, ki izjave dajejo, včasih ne vedo, kako poteka delo v domovih, kaj ti zagotavljajo oziroma kakšna je oskrba v primerjavi s tisto doma. Prav tako ne smemo pozabiti na priporočilo NIJZ.«
Zdus podpira poziv skupnosti
Poziv skupnosti socialnih zavodov, poslan vladi, podpira tudi zveza društev upokojencev (Zdus). Pričakujejo, da »bodo ukrepi za preprečevanje in zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom v domovih za starejše naravnani na popolno zagotavljanje izvajanja varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev pod enakimi pogoji, kot to velja za druge državljane«. Prav tako pričakujejo, da bo vlada poziv upoštevala.
Komentarji