Ponosno in dobro živimo v raznoliki, a politično razklani državi

prof. dr. Igor Muševič, Institut Jožef Stefan

prof. dr. Igor Muševič, Institut Jožef Stefan FOTO: Jože Suhadolnik

»Nisem bil toliko po svetu, da bi lahko presodil, ali je življenje v drugih državah boljše ali slabše, mislim pa, da je življenje v Sloveniji dobro. Včasih ne razumem, zakaj so nekateri tako nezadovoljni. Sam sem zadovoljen. Država je nastala na temeljih prejšnje države in republike. Imela je veliko doto v inženirstvu in industriji.

Najprej je kazalo, da bomo to doto zapravili, a je nismo. Zelo me veseli, da ohranjamo inženirstvo, in to zelo dobro inženirstvo, kar kaže tudi na to, da imamo dobre šole. Inženirstvo je temelj, ki poganja industrijo. Vidimo lahko, da se ta spreminja, raste v novih smereh, na primer zelo močna postaja farmacija. Vsekakor bi rekel, da je stanje v državi dobro, kritikam navkljub.«

Pirc Musarjeva poudarila odgovornost za ugled Slovenije ter njen razvoj

Dušan Šešok, finančni minister v prvi vladi RS

Dušan Šešok, finančni minister v prvi vladi RS FOTO: Nikša Stipanićev/Cropix

»Neizmerno škodljiva je skrajna politična polarizacija, ko vsaka novoizvoljena vladajoča garnitura izniči vse, kar so naredili tisti pred njimi, in zamenja vse ljudi, ki so bili nastavljeni pod prejšnjo vlado. Slovenija ima izjemno majhen kadrovski bazen in tega bi se morali zavedati tudi ljudje, ki vodijo državo.

Ko sem maja 1991 prevzel vodenje tedanjega sekretariata za finance, nisem zamenjal niti enega od 38 tam zaposlenih in tudi zaradi tako pridobljenega zaupanja sodelavcev sem lažje opravil delo, ki smo ga morali opraviti v nastajajoči državi. Imamo zelo drago državo, ki se vsako leto poveča še za nekaj tisoč novih zaposlenih, gospodarstvu preprosto ne uspe ustvariti dovolj, da bi s plačanimi davki tako obsežno državo lahko plačevalo.

Morali se bomo resno pogovoriti o tem, kako lahko država kot servis prebivalstvu in gospodarstvu pomaga pri iskanju poti do večje dodane vrednosti. Ker samo, če mi ustvarimo več, se lahko pogovarjamo o delitvi ustvarjenega. Predvsem pa se moramo najprej dogovoriti, kako bomo  ustvarili več in šele potem se lahko pogovarjamo, kako bomo ustvarjeno delili.«

Premier Golob: Moč Slovenije je, da zna dvigniti pogled, ko je najtežje

Slavko Pregl, mladinski pisatelj

Slavko Pregl, mladinski pisatelj FOTO: dokumentacija Dela

… kako se v strup prebrača

vse, kar srce si sladkega obeta …

(F. Prešeren)

»Sprva si je dva milijona parov pridnih rok verjetno predstavljalo, da bo iz države socializma s človeškim obrazom postopno prešlo v državo, v kateri bo z orodji demokracije ekonomija v službi človeka, in da se bodo dobre stvari iz preteklosti veselo razraščale. Pa ni šlo tako; nekaj umazanih rok je ustvarjeno premoženje prejšnjih generacij razprodalo tujcem in nekaj vzelo sebi, večina pa se sooča z ošpicami mlade kapitalistične države.

‘Tisočletni sen’ Slovencev je premnogim prinesel jutro z glavobolom. Človek je zaenkrat v službi ekonomije. Ampak, Slovenci smo skozi zgodovino preživeli mnoge hude stvari, pa bomo tudi pokvarjene politike, ki jih prinaša strankokracija. In znali bomo stopiti skupaj, ko se bomo kot država znašli v težavah.

Slovenci smo ‘narod knjige’. Namesto analiz, simpozijev in konferenc o nizki bralni kulturi mladih bi morala država držati zavezo, da bo šolarjem kupovala knjige: eno na leto vsakemu. Od takrat, ko je prelomila dano besedo, šolarji niso dobili treh milijonov knjig.  

Dobri bralci, ko bodo zrasli,  bodo zlahka za merilo blagostanja namesto družbenega bruto proizvoda opredelili bruto družbeno srečo. In še naprej kot edina država na svetu kulturi namenjali državni praznik.«

doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, raziskovalka na ZRC SAZU

doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, raziskovalka na ZRC SAZU FOTO: Jože Suhadolnik

»V upravljanju naše države bi rada videla več dolgoročnega premisleka o kakovosti življenja ljudi – menim, da bi država svojim državljanom zagotovila več občutka varnosti s kritjem psihoterapije v okviru zdravstvenega zavarovanja kot z oboroževanjem in višanjem proračuna za vojsko.

Moti me splošno dojemanje Slovenije kot države Slovencev, ne pa kot skupnosti vseh ljudi, ki v njej živijo. Naša država ima veliko bolj pestro prebivalstvo, kot to odražajo državne proslave, učbeniki zgodovine ali pa obrazi in glasovi v medijih. Izjemno me moti restriktivna politika do azilantov in migrantov ter na splošno hermetičnost sistema, ki otežuje priseljevanje in integracijo tujcev.

Pozdravljam ohranjanje socialne države, pozdravljam splošno zavedanje o pomenu enakosti, tudi med spoli, in pozdravljam ohranjanje spomina na antifašistični boj – mogoče se ne zavedamo, koliko je Slovenija v teh točkah izjemna v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi ali postsocialističnimi državami.«

Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije

Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije FOTO: Voranc Vogel

»Dan državnosti nas vsako leto opomni na temeljne vrednote, na katerih je zrasla samostojna Slovenija: pogum, solidarnost, odgovornost, zavezanost skupnemu dobremu in zaupanje v prihodnost. Zagon ob osamosvojitvi Slovenije naj ostane. V ključnih družbenih in državljanskih vprašanjih potrebujemo vsaj konsenz, če ne enotnosti. Ko se sprašujemo, kakšno prihodnost želimo, se moramo opreti na dialog, razumevanje in odprtost duha.

Ker poznam področje kulture, verjamem, da ima prav kultura posebno mesto pri utrjevanju te zavesti, kultura poseduje univerzalni jezik, ki nas povezuje. Skozi kulturo in umetnost ohranjamo spomin, to sta bili stoletja gonilni sili našega obstoja. Kultura in umetnost, znanost in šport zagotavljajo zanesljivo prepoznavnost naše države. Žal se njihovi sijajni mednarodni uspehi – z izjemo nekaterih športnih – redko ali skromno predstavljajo.

Ob prazniku želim, da bi moja država znala zadržati mlade nadarjene strokovnjake, ki zaradi boljših delovnih in življenjskih pogojev odhajajo v tujino. Hkrati pa me z optimizmom navdajajo prav ti sposobni, perspektivni mladi ljudje, ki so nam zaupali državo v upravljanje. Storiti moramo vse, da jim jo predamo v boljši kondiciji, kot smo jo od predhodnikov v upravljanje prejele naše generacije. Želim si državo, na katero bom brez zadržkov ponosna, želim si več izobraženih, odgovornih in poštenih odločevalcev z državniško držo. Ob dnevu državnosti čestitam vsem državljankam in državljanom Slovenije. Živela, Slovenija!«

Karel Gržan, pater

Karel Gržan, pater FOTO: Dejan Javornik

»V meni tli samo ena velika želja in ta je, da bi se povrnili k upravljanju naše domovine, tako kot smo v preteklosti znali in iz globine naše biti še vedno zmoremo, saj je v nas žlahtni odtis prednikov. Ti so sedli okrog drevesa in razpravljali – razmišljali dopolnjujoče (pomnik tega je še vedno v Vrbi na Gorenjskem). Niso se delili na naše in nenaše, saj smo vendar vsi naši; raznolikost misli jim ni bila v spotiko, saj je prav pestrost razmišljanja tisti kapital, ki omogoča preraščanje osebne omejenosti v veličino, ki jo tvori skupnost. Misliti sodelujoče, ne izključujoče. Raznolikost med nami ne sme biti v razdor, pač pa za medsebojno oplajanje in dopolnjevanje.

»Različnost ne spodbija enotnosti!« poudarja Trstenjak v knjigi Misli o slovenskem človeku. »Je samo posebno bogastvo, obogatitev vsakega naroda; saj različnost daje vendarle več vsebine, kakor če bi bili enolični (monotoni).«  Nekateri pravijo, da je bil v času avstro-ogrske monarhije narejen nad slovenskim narodom urok, s katerim so nas razdvojili, in s tem onesposobili moč naše skupnosti. Speljali so nas iz Slovencem lastne sposobnosti dopolnjevanja, usklajevanja v raznolikosti – sodelovanja za skupno dobro. Zaradi tega smo (bili) nepremagljivi.

Osebno ne verjamem v izrečen urok, verjamem pa, da so nas ‘uročili’ z zlorabo političnega delovanja (deli in vladaj) in konceptom izključujoče tekmovalnosti, ki jo vidimo tako v konceptu izobraževanja kot ostalega (ne le športnega) udejstvovanja. Čas je, da se ozavestimo, čas je, da pridemo k sebi – da se povrnemo k osebni in narodni identiteti. Čas je, da se odvrnemo od konceptov, ki nas razgrajujejo. Iz globine osebne in narodne biti oživimo in udejanjimo to, kar zveni v našem večglasnem petju – raznolikost, ki je kapital, saj bogati harmonijo v družnem prizadevanju za skupno dobro našega naroda – za slehernika, ki je domačin naše domovine.«

Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije

Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije FOTO: Jože Suhadolnik

»Slovenija je šport in Slovenci imamo šport radi. Zato sem vesel, da smo skupaj z vsemi deležniki v slovenskem športu v zadnjem obdobju naredili nekaj izjemno pomembnih korakov naprej tako na področju vrhunskega kot rekreativnega športa, tako na nacionalni kot na regionalni in lokalni ravni ter tako na področju organizacije in partnerstev kot krepitve vrednot in vizije športa.

Podpora športu je trdna, vedno več je sodelovanja in povezovanja deležnikov, v slabih treh letih so se sredstva za šport več kot podvojila, v postopku sprejemanja je nacionalni program športa do leta 2033, ki postavlja trdne temelje za prihodnost. Slovenski šport je izjemno raznolik, pri tem pa je ključno, da ostaja dostopen vsem; šport se začne v družini, v lokalnih okoljih, v šolah, društvih …

Veliko je bilo torej v zadnjem obdobju narejenega, marsikaj pa je treba še narediti. A gremo v pravi smeri in lahko smo ponosni, da je prav šport tisti, ki nas v Sloveniji najbolj povezuje.«