Belokranjce bolj kot pribežniki skrbi slab nadzor

Črnomelj – V belokranjski vas Učakovci smo preverili policijske navedbe o sporni vlogi nekaterih nevladnih organizacij, ki da so pri svetovanju pribežnikom glede vstopa v Slovenijo oziroma prošenj za azil prestopile meje svojih pristojnosti. Zaradi jezu čez Kolpo in nizkega vodostaja so namreč Učakovci že od nekdaj kraj ilegalnega prestopanja meje in tihotapljenja blaga, pojavijo pa se tudi v sporočilu, s katerim so v Pravno-informacijskem centru policiste obvestili, da jih tam čakajo štirje državljani Afganistana.

Pred hišo v neposredni bližini jezu smo srečali skupino domačinov, ki so dejali, da komaj čakajo, kdaj bo država končno zagradila še okoli deset metrov zemljišča pri mlinu, kjer pribežniki po jezu redno prehajajo čez reko, in da bo gorvodno postavila še dobrega pol kilometra ograje. Pribežniki so stalnica in vsak dan jih po več prehaja čez reko.



Domačinka Petra Prokšelj je povedala, da jih nenapovedani gostje sicer ne motijo, saj niso agresivni, vendar da se počutijo neprijetno, ko psi ponoči lajajo in okoli hiš ni miru. Če nevladniki beguncem res pomagajo pri vstopu v našo državo, je to popolnoma nedopustno, so povedali domačini.

Domačini hočejo ograjo

Neprecenljiva pomoč varnostnim organom na meji so domačini, saj jih nemalokrat prav oni obvestijo o pribežnikih. Brez njihove pomoči bi bila južna meja precej bolj podobna švicarskemu siru, kar ne nazadnje priznavajo tudi policisti.



»Mejo bi morala policija in vojska popolnoma zapreti ter na panelno ograjo namestiti še rezilno žico, saj jo zdaj brez težav preplezajo. V gozdu je veliko pribežnikov in odvrženih oblačil. Tudi po jurčke si ne upam več. Veste, v Ljubljani si nihče ne predstavlja našega življenja ob Kolpi, zato je lahko biti pameten,« je povedala Marjana iz skupine pred hišo.



Dejala je, da jo moti, da prihajajo samo mladi moški in da ni skoraj nobene ženske, kar je ravno obratno od beguncev, ki so zaradi vojne v BiH iskali zaščito v Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja in med katerimi so bili samo starci, ženske in otroci.

Oblačila razmetana po gozdovih

Na območju mejnih naselij Vukovci, Učakovci, Otok in Kovačji Grad je predvsem v gozdu veliko sledi nelegalnih prehodov meje: od smeti do oblek, britvic in ostankov hrane. Tega zdaj nihče organizirano ne čisti oziroma to počnejo policisti in vojaki. Domačini se bojijo, da bodo na koncu vse morali pospraviti lastniki gozdov sami. Tudi ob obali Kolpe v bližini zapuščenega in razpadajočega mlina v Učakovcih so prišleki za sabo pustili oblačila, ki jih do zdaj še nihče ni odstranil.



Janko Brozovič, ki smo ga zmotili med sprehodom s psom ob reki, je povedal, da ga pribežniki ne motijo in da domačini z njimi do zdaj niso imeli nobenih nesporazumov. Izrazil je le strah pred vračanjem pribežnikov iz Avstrije in Nemčije v Slovenijo, kar po njegovem ne bi bilo dobro.

V Beli krajini prijeli 2342 pribežnikov

Sogovornik, ki dobro pozna policijsko delo oziroma problematiko nelegalnih prehodov meje od Metlike do Poljanske doline in zaradi tega ni hotel biti imenovan, je dejal, da člani nevladnih organizacij in njihovi somišljeniki hodijo v BiH v Veliko Kladušo ter delijo zloženke z navodili, kako naj se pribežniki vedejo ob stiku s slovenskimi varnostnimi organi. Preden do njih pride policija, zloženke uničijo, a so policisti nekaj tega materiala le zasegli in arhivirali.



Grožnje policistom s sankcijami, če ne bodo ukrepali skladno z navodili nevladnikov, po njegovih besedah niso nič novega, policija pa da jih iz njemu neznanega vzroka do zdaj ni razkrila. Za pojasnilo o tem smo zaprosili tudi vodstvo novomeške policijske uprave, ki pa na vprašanja ni odgovorilo.



So pa pojasnili, da so na območju Bele krajine letos prijeli 2342 pribežnikov, od tega jih je za mednarodno zaščito zaprosilo 1110. Na območju Učakovcev in Vukovcev so jih ta mesec prijeli šestnajst.

Pričakujejo ukrepanje države

Predstavnica belokranjske civilne iniciative proti migrantskemu centru in črnomaljska občinska svetnica SDS Maja Kocjan je dejala, da je ogorčena nad početjem nevladnih organizacij, vendar pravi, da ni presenečena, saj da so njihovi člani že pred časom v pogovoru s policisti in prevajalci dobili informacije o delu nevladnikov v tujini in doma.



»O delovanju nevladnih organizacij pripravljamo sporočilo za javnost, v katerem bomo ostro obsodili njihovo početje. Hkrati pričakujemo ukrepanje pristojnih organov, saj nevladne organizacije financira država,« je povedala Kocjanova.