Bojana Beović je v ponedeljek za Delo povedala, da je strokovna skupina pri zdravstvenem ministrstvu, ki jo vodi, predlagala uvedbo karantene za vse, ki bodo v Slovenijo vstopili iz Hrvaške. Predlog je prišel v času, ko številni dopustniki na Hrvaškem čakajo na odločitev vlade glede novega režima na slovensko-hrvaški meji. Enako tisti, ki se na dopust morda še odpravljajo.



Vlada naj bi po tednu, ko so na Hrvaškem padali rekordi glede novih okužb – nazadnje so jih v petek evidentirali 208 –, sledila enemu izmed scenarijev, ki so že prišli v javnost: uvrstitvi celotne Hrvaške na rdeči seznam s 14-dnevno karanteno za vse, ki bi v Slovenijo vstopali iz nje, uvedbi karantene le za mlade oziroma osebe med 15. in 35. letom starosti, kar ne bi bilo enostavno, vprašanje, ali tudi ustavno vzdržno, ali pa uvedbi karantene le za določena območja Hrvaške. Opcija bi bila tudi uvedba obveznega testiranja, za kar sta se odločili Italija in Avstrija.

»Predlog strokovne skupine je, da se odredi karantena za vse prihode iz Hrvaške, ne le za posebne skupine, na primer za mlade ali pa za ljudi, ki pridejo z natanko določenih območij.

O tem se je treba odločiti čim prej, da se lahko ljudje vrnejo domov. Po našem mnenju bi morali to uveljaviti – če se gre v to – še pred četrtkom oziroma pred četrtkovo redno sejo vlade,« je včeraj povedala Beovićeva.
 

Turistom je treba dati nekaj dni časa

Tudi minister za zdravje Tomaž Gantar se je včeraj zavzel za uvedbo karantene, a z uveljavitvijo ukrepa kasneje, po nekaj dneh. Turistom je treba dati na voljo nekaj dni časa, da se lahko brez karantene vrnejo v državo, saj karantene več deset tisoč ljudi ne bi bilo mogoče izvesti, je menil. »Odločitev bo treba sprejeti, preden se začne šola. Kakšna bo, je vedno strokovna in tudi politična odločitev,« je dodal.

Pri tem je pozval ljudi, ki se vračajo iz Hrvaške, naj, če le imajo možnost, nekaj dni ostanejo izolirani, da ne bi ob morebitni okužbi virusa nenadzorovano širili naprej. »Še posebej to mora veljati za zdravstvene delavce in vse, ki delajo v domovih za starejše občane,« je poudaril. Slovenskim državljanom odsvetuje dopustovanje na Hrvaškem, saj imajo v tej državi težavo z epidemijo. »Izpostavljanje je v tem primeru neodgovorno, ogrožamo sebe in svoje bližnje, sodelavce, svojce,« je povedal.
 

Hrvaška ne ustreza »rdečim« kriterijem

Hrvaška kljub rekordnim številom novih okužb (včerajšnje število 85 je bilo nižje, a je to ustrezalo vikendu) ne ustreza kriterijem za uvrstitev na seznam držav s poslabšano epidemiološko sliko. Štirinajstdnevna kumulativna incidenca na 100.000 prebivalcev, ki odraža delež aktivnih okužb glede na število prebivalcev, je bila včeraj za Hrvaško 32,2, uradno je za uvrstitev na rdeči seznam potrebno število nad 40.

Če bi Slovenija Hrvaško le uvrstila na rdeči seznam, bi morale na njem – če se omejimo na Evropsko unijo, številke izhajajo iz statistike Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni – ob Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu, Romuniji in delu Španije z območja EU pristati še, denimo, Malta (87,1), Švedska (37,8), Nizozemska (45,7), Francija (trenutno 45,7), Češka (30,2) ali Danska (31,5).



Vlada je na seznam nazadnje posegla 6. avgusta, po aktualnih podatkih bi, denimo, Slovenijo (11,3) uvrstila na vmesni, rumeni seznam. Kar zadeva morebitno selektivno obravnavanje območja Hrvaške, za kar si zaradi ohranitve turizma prizadevajo v manj prizadetih istrski in primorsko-goranski županiji, je treba navesti, da Slovenija selektivno že obravnava Španijo.

Trenutno so administrativne enote Španije na različnih seznamih. Osem, skupaj s Kanarskimi otoki in Andaluzijo, jih je na zelenem. Balearski otoki so na rumenem seznamu, na rdečem pa so Aragonija, Baskija, Katalonija in Navarra, ni pa več Valencie. Včeraj je bila 14-dnevna kumulativna incidenca Španije kar 115,7, najvišja v EU.