Brez vozila ostane do deset voznikov na dan

Policija oceni, za kako hud prekršek gre, sodišče pa odloči o usodi zaseženega vozila.
Fotografija: Policisti vsako leto zasežejo kar okoli 3500 vozil. FOTO: Roman Šipić/Delo
Odpri galerijo
Policisti vsako leto zasežejo kar okoli 3500 vozil. FOTO: Roman Šipić/Delo

Ljubljana – Število umrlih na slovenskih cestah že nekaj časa skušajo zmanjšati tudi tako, da najhujšim kršiteljem zasežejo potencialno orožje – vozilo. Po mnenju stroke je to eden učinkovitejših ukrepov pri zagotavljanju varnejšega prometnega okolja.

Med ukrepi, kako disciplinirati voznike v cestnem prometu, je tudi zaseg motornega vozila, če druge sankcije niso bile dovolj uspešne. To je mogoče le za hujše prekrške, o usodi vozila pa nazadnje odloči sodišče. Statistika kaže, da se kljub strogi kazni po cestah vsakodnevno vozi veliko ljudi, ki tam nimajo kaj iskati. Lani, denimo, je v povprečju brez vozila ostalo deset hujših prekrškarjev na dan.
 

Hujši prekrški


Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da policija storilcu zaseže motorno vozilo, če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 kilometrov na uro, na cesti v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, na cesti zunaj naselja za več kot 40 kilometrov na uro in na avtocesti ali hitri cesti za več kot 50 kilometrov na uro. Med hujšimi prekrški so še vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, prav tako je hujši prekršek, če voznik odkloni preverjanje psihofizičnega stanja.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo


Pred leti se je zakon sicer spremenil, in sicer je bil dovolj že en hujši prekršek, da je voznik ostal brez jeklenega konjička, potem pa so se pogoji za zaseg spet zaostrili. Policist vozilo lahko zaseže tudi, če ima voznik sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, če so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje, če se izvaja varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja, če je voznik kljub prepovedi vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja, ter zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jih vozi.
 

Neveljavno vozniško dovoljenje ni razlog za zaseg


Vožnja z vozniškim dovoljenjem, ki mu je veljavnost le datumsko potekla, in pogoj za podaljšanje veljavnosti ni predložitev zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika (administrativni potek veljavnosti vozniškega dovoljenja), se ne šteje za hujši prekršek, zato to ni razlog za zaseg vozila.

Na mizi je nov predlog novele zakona, ki vnovič prinaša spremembo, saj je jasno določeno, da »policist zaseže vozniku motorno vozilo, če voznik vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, ali če voznik vozi z vozniškim dovoljenjem tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, katerega veljavnost je potekla, če je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika«.

Po policijskih podatkih številke vzbujajo skrb, v povprečju na leto namreč zasežejo okoli 3500 vozil. Zaseg poteka tako, da policisti najprej ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji zanj, nato obvesti pooblaščeno avtovleko, ki vozilo odpelje h koncesionarju. Poklicali smo enega izmed njih, a se noče izpostaviti, saj si ne želi zapletov z lastniki vozil, ki bi jim morda prišlo na misel, da bi po prepovedani bližnjici spet prišli do vozila.
 

Statistike uničenih vozil ni


O zasegu motornega vozila policist izda potrdilo in obvesti sodišče, pristojno za postopek o prekršku. Zaseženo vozilo se s spremno dokumentacijo takoj preda sodišču. Ob zasegu policija odvzame registrske tablice in jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.

Nadaljnja usoda vozila je tako povsem v rokah pristojnega okrajnega sodišča. V postopku sodišče lahko odloči, da se vozilo lastniku vrne ali pa mu ga trajno odvzamejo. Predvsem od vrednosti vozila je odvisno, ali gre nato na uničenje ali v prodajo. Koliko uničenj vozil so odredili v zadnjih letih, nam ni uspelo izvedeti, na ljubljanskem okrajnem sodišču so nam pojasnili, da statistike o tem, koliko vozil je bilo uničenih, prodanih ali vrnjenih, ne vodijo posebej. Sodišče odloči tudi o stroških prekrška, stroških zasega, hrambe vozila in uničenja ter odredi, kdo jih mora poravnati.

Sicer pa niti policija niti sodišče pri zasegu vozil in nadaljnjih postopkih nimajo težav. Le možje v modrem morajo biti pripravljeni na vse mogoče izgovore in negodovanje lastnikov vozil, ko jih seznanijo, da bodo zaradi cestnoprometnih grehov ostali brez prevoznega sredstva.

Preberite še:

Komentarji: