Časovnico za povečanje obrambnih izdatkov bo treba pospešiti
Predsedniki držav in vlad članic največjega obrambnega zavezništva bodo danes na vrhunskem srečanju v Madridu predvidoma razpravljali o novem desetletnem strateškem konceptu, ki bo začrtal smer delovanja v manj predvidljivem in nevarnejšem svetu, dodatni pomoči okupirani Ukrajini ter krepitvi obrambe in odvračanja v izpostavljenem zahodnem krilu. V španski prestolnici sicer še vedno odmeva sinočnja odprava turške blokade Finski in Švedski, s katero je bila odpravljena še ena izmed zadnjih senc, ki je visela nad »zgodovinskim« in »transformativnim« vrhom.
Z umikom veta, pri katerem je Ankara vztrajala več tednov, se bo lahko začel proces ratifikacije obeh nordijskih držav po posameznih državah članicah. Predsednik vlade Robert Golob je ob prihodu na današnje srečanje poudaril, da pričakuje, da bo Slovenija protokol potrdila v najkrajšem možnem času – »najverjetneje že med počitnicami«.
Kakor smo v Delu poročali včeraj, sta na dopisni seji oba ministra Levice nasprotovala pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske, kar pa zaradi razmerja sil ni vplivalo na končno potrditev vlade, ki je dokument poslala parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko.
Razhajanja v vladi glede vprašanja širitve severnoatlantskega zavezništva po Golobovih besedah ne pomenijo ničesar, takšna drža Levice da je bila pričakovana, potrditev protokola v državnem zboru pa ni ogrožena.
Revizija nakupa boxerjev
Ruska agresija na Ukrajino pred štirimi meseci je povzročila tektonski premik v evropski varnostni arhitekturi, kar bo razvidno tudi v novem strateškem konceptu zavezništva. V njem naj bi bilo delovanje Rusije opredeljeno kot največja in neposredna grožnja za države članice, prvič naj bi bila omenjena tudi Kitajska. Na razsežnosti ruske nevarnosti kaže tudi krepitev Natovih visoko pripravljenih sil za odzivanje s sedanjih 40.000 na napovedanih 300.000 vojakov, prav tako naj bi voditelji na vrhu bojne skupine na vzhodnem robu zavezništva okrepili na raven brigad. To pa je povezano tudi s povečanimi izdatki za obrambo, kjer je Slovenija z 1,22 odstotka na repu članic.
Vlada bo, kakor je danes napovedal Golob, konkreten načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede proračunskih izdatkov za obrambo predvidoma pripravila v šestih mesecih. Načrt bo pokazal tudi, kdaj bo država dosegla mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. »Za zdaj je to po zavezah prejšnjih vlad predvideno do leta 2030, sem pa prepričan, da bo treba časovnico pospešiti,« je razmišljal premier, ki ga na vrhu spremljata vodja diplomacije Tanja Fajon in minister za obrambo Marjan Šarec. »Razmere v svetu se spreminjajo, varnost in zaščita sta sestavni del obrabnih politik in mislim, da jih je treba bolj učinkovito integrirati.«
Glede vprašanja revizije nakupa 45 nemških oklepnikov boxer, ki so nujni za vzpostavitev obljubljene srednje bataljonske skupine, pa je premier dejal, da postopek ne bo vplival na izpolnjevanje slovenske zaveze zaveznicam. »Revizija se ukvarja s tem, ali je bil konkreten posel izpeljan gospodarno in v skladu z načrti. Bojno skupino bomo morali vzpostaviti v vsakem primeru.«
